[Ekskluzivno] Dosje država plačuje Kosa: Kdo je bivši direktor njegovega podjetja, ki posluje s tveganjem terorizma in pranjem denarja povezanimi državami?

Foto: Demokracija

Kdo je Drago Kos, čigar podjetje R.U.R. se je leta 2014 za 250 evrov na uro, po pritisku javnosti pa za 218 evrov na uro prisesalo na s strani davkoplačevalcev večkrat milijardno dokapitalizirano državno banko NLB, v kateri so Iranci nekaj let prej, ko je bil Kos predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, prali teroristični denar, in kakšno mrežo je spletel ter kdo so ljudje, ki jih plačuje? Pred vami je druga iz serije zgodb, v katerih bomo razkrili, kdo so Kosovi sodelavci in kako je NLB najela človeka pod lupo urada za preprečevanje pranja denarja.

Bivši direktor, policisti v davčno sumljivih krajih
Zvonko Šuligoj
je aktiven lastnik v podjetju Pigo, trgovina in osebne storitve d.o.o., ki ga je na domačem naslovu po vsej verjetnosti s soprogo, ki je postala direktorica, v sodni register vpisal že 5. oktobra 1993. Oktobra letos je bil leta 1954 rojeni Zvone Šuligoj 35-odstotni lastnik Piga, prav toliko ima v lasti Milenka Šuligoj, po 15 odstotkov pa imata leta 1976 rojena Milenka Šnajder, ki je z Zvonkom tudi polovična solastnica nepremičnine, kjer je sedež podjetja, in Tomaž Šnajder.

Podjetje je leta 2013 ustvarilo 1,9 milijona evrov prihodkov in 33 tisoč evrov čistega dobička, leta 2017 pa že 2,9 milijona evrov in 64 tisoč evrov dobička, število zaposlenih pa je v primerjanih letih z deset zraslo na sedemnajst. So pa od marca 2017 med podjetji, ki jih spremlja urad za preprečevanje pranja denarja. Poslujejo namreč z Indonezijo, ki bi lahko bila, kot piše v pojasnilu, glede na omejevalne ukrepe zoper njene državljane, povezana s terorizmom ali financiranjem terorizma in pranjem denarja, ter z Bosno in Hercegovino, ki velja za državo, ki po podatkih mednarodnih institucij ne upošteva standardov s področja pranja denarja in financiranja terorizma.

Naročniki, ki ugašajo kot po tekočem traku
Povsem na vrhu seznama držav, na prvem mestu, pa je – po 50. členu zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma – Afganistan. Država, katere vlado Kosov R.U.R. na svoji spletni strani navaja med referencami. Zanjo so, sodeč po objavi na spletni strani R.U.R., delali leta 2012, torej dve leti preden so dobili posel za NLB, kjer so v času sankcij OZN, EU in Mednarodne agencije za atomsko energijo, v letih 2009 in 2010, oprali iransko milijardo evrov.

Foto: STA

Pri referencah na spletni strani Kosovega R.U.R. ne gre spregledati dveh dejstev. Čeprav obstaja od leta 2000, navajajo prvi referenčni posel šele za leto 2011, ko so delali za podjetje na praktično istem naslovu, kot je NLB. To je finančna družba Mercata s Trga republike 3, ki pa je dve leti po tistem, ko je zanjo delal R.U.R. Draga Kosa, odšla v stečaj. Podobna usoda je, tudi leta 2013, doletela slovensko podružnico avstrijskega podjetja Alpine Bau s sedežem v Celju, od katerega je po naših podatkih Kosov R.U.R. tudi prejemal nakazila. V likvidaciji je tudi naročnik Kosovega R.U.R. iz leta 2013, NLB InterFinanz AG iz Züricha v Švici. Od leta 2011 do leta 2015 navajajo delo za avstrijsko Hypo Alpe-Adria-Bank International AG, ki je po seriji afer v Sloveniji danes ni več, ampak je namesto nje Addiko Bank. Razvojni GPI d.o.o. iz Trzina, za katerega Kosov R.U.R. dela od leta 2015, pa je na seznamu Fursovih davčnih neplačnikov od 25. februarja letos in državi dolguje že med 50 in sto tisoč evri. Med referencami, na katere se sklicujejo, je tudi “Odvetniška pisarna BPH, Ljubljana, Slovenija (2015),” a odvetniške družbe s tem imenom v registrih ni, zgolj finančna hiša BPH in družba Moja delnica BPH d.d., ki pa je od leta 2016 insolventna in v stečaju.

Dosje bomo nadaljevali z razkritji novinarjev na poroki Draga Kosa in Tjaše Slokar Kos in kako je Kos prišel do posla svojega življenja v državni NLB.

Andrej Žitnik