Leto po parlamentarnih volitvah je jasno: Ob manj ugodnih razmerah v gospodarstvu in ob zaostrovanju problemov z migracijami se lahko zgodi tudi padec vlade

Marjan Šarec (Foto: STA)

Mineva leto dni od parlamentarnih volitev, na katerih je s 24,92 odstotka glasov gladko zmagala stranka SDS, manjšinsko vlado pa je več kot tri mesece pozneje kljub temu sestavil Marjan Šarec, predsednik LMŠ, ki je na volitvah prejela le borih 12,60 odstotka glasov. V zadnjem letu je tako na čelu Slovenije tako imenovana “antijanša” koalicija, v kateri so poleg LMŠ tudi SD, SMC, SAB in DeSUS. Politični analitik Matevž Tomšič meni, da Šarčeva vlada konkretnejšega programa ni imela niti tedaj, ko je nastala, niti ga nima danes, zaradi česar sta njena usmeritev in obstoj pod vprašajem. Ni izključil niti predčasnih volitev, saj se ob manj ugodnih razmerah v gospodarstvu in ob zaostrovanju problemov z migracijami lahko zgodi padec vlade.

Mineva leto dni od parlamentarnih volitev, na katerih je s 24,92 odstotka glasov gladko zmagala stranka SDS, vlado pa je več kot tri mesece pozneje uspelo sestaviti Marjanu Šarcu, predsedniku LMŠ, ki je na volitvah prejela le borih 12,60 odstotka glasov. V zadnjem letu je tako na čelu Slovenije manjšinska vlada, ki pa to dejansko ni, saj ima pri vseh ključnih vprašanjih podporo nadkoalicijske Levice.

Šarčev odziv
Leto po parlamentarnih volitvah se je oglasil tudi Šarec. V odzivu na svojem Facebook profilu je med drugim zapisal, da ocene delovanja vlade prepušča analitikom, komentatorjem ter državljankam in državljanom. Ob tem je spomnil na nedavne volitve v Evropski parlament ter zatrdil, da je bila odločitev o samostojni listi LMŠ pravilna. V zvezi s tem je zapisal: “Naj se sliši še tako sebično, a za nas je pomembno, da smo preverili, koliko zaupanja uživamo med ljudmi. Zlasti zaradi vseh možnih špekulacij in ugibanj ter pametovanj.”

Mineva leto dni od parlamentarnih volitev. Nismo zmagali, vendar smo 13.septembra po treh mesecih napornih pogajanj…

Gepostet von Marjan Šarec am Sonntag, 2. Juni 2019

Gre za “antijanša” koalicijo
O prvem letu delovanja Šarčeve vlade smo se pogovarjali s političnim analitikom dr. Matevžem Tomšičem, ki poudarja, da je to, “kar se je sestavilo po volitvah po kar nekaj mesecih raznih pogovorov in pogajanj, dejansko neka antikoalicija. Gre za ‘antijanša’ koalicijo. Koalicijskim partnerjem, ki so se povezali v Šarčevo vlado, je skupno predvsem to, da ne želijo, da pride na oblast Janez Janša, medtem ko nekega pozitivnega programa ta koalicija in s tem ta vlada seveda ni imela niti tedaj, ko je nastala, niti ga nima danes“.

Težnja po popolni podreditvi šolstva in znanosti največji problem
Po Tomšičevem mnenju je vsebinska usmeritev Šarčeve vlade težko določljiva. Edino, kar je gotovo, je, da je vlada od vsega začetka delila nekakšne povolilne bonbončke: “Povečala je plače eni kategoriji pa drugi kategoriji pa tretji kategoriji. Skratka, šlo je za kupovanje politične podpore, medtem ko nekih resnih sistemskih ukrepov ni bilo.” Tomšič največji problem vlade vidi v podreditvi številnih področij popolni državni oblasti: “Lahko rečemo, da ta vlada vsaj na nekaterih področjih dejansko izvaja popolno etatizacijo. Na področju šolstva in znanosti je to še posebej izrazito. Vemo, da nočejo upoštevati razsodbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Pripravlja se tudi zakonodaja na področju znanosti, raziskovanja in visokega šolstva, s katero se skuša zasebne organizacije tako rekoč izločiti, jim onemogočiti delovanje. To je edino, kar vsebinsko počne ta vlada.”

Matevž Tomšič (Foto: Nova24TV)

Prihodnost vlade negotova
Prihodnost politični analitik Tomšič vidi kot negotovo, lahko se zgodi marsikaj. Po njegovem obstajajo možnosti, da vlada ostane do konca mandata, možno pa je tudi, da razpade, v povezavi s tem, kaj se bo z vlado zgodilo v prihodnje. Ob tem dodaja, da stabilnega ali učinkovitega delovanja vlade ne moremo pričakovati: “Ta vlada je šibka, kar mnogim centrom moči iz zakulisja ustreza. Gre za vlado, ki je pravzaprav instrument raznoraznih lobijev.” Tomšič opozarja tudi na pomen zunanjih okoliščin pri nadaljnjem obstoju vlade: “Če stvari postanejo manj ugodne v ekonomskem smislu ali pa se zaostrijo problemi v povezavi z migracijami, potem lahko ta vlada zelo hitro razpade.”

Odločitev LMŠ, da gre na evropske volitve sama, se je izkazala za pravilno
Odločitev, da se je LMŠ na evropske volitve podala sama, Tomšič ocenjuje kot pravilno: “Glede na to, kakšni so bili rezultati ostalih strank, ki jih sicer označujejo za sredinske, čeprav to zares niso, recimo stranki SMC in SAB, potem lahko rečemo, da je bila ta odločitev primerna. Stranka LMŠ je namreč sama dobila dva evropska poslanca, medtem ko skupaj s temi strankami zagotovo ne bi dobila več poslancev. Ne vemo sicer, ali je bil to nek tehten premislek ali je šlo bolj za kaj drugega, na primer osebni narcisizem. Kakorkoli, zanje se je to izteklo dosti v redu.”

M. D.