Leto škandalov Marjana Šarca – Najbolj bizarne izjave in dejanja slovenskega premierja v 2019

Foto: STA

Leto 2019 se je tako rekoč izteklo. Zato je nastopil čas za pogled v dogajanje med letom, še zlasti v povezavi z vsemi škandali, v katere je (bil) vpleten premier Marjan Šarec. In teh ni malo. O aferah Marjana Šarca smo letos že nekaj napisali, a to je bilo bolj za pokušino – ko smo namreč pregledovali kroniko letošnjega leta, se nismo mogli načuditi, kako so se afere in škandali kar vrstili. Vrh tega pa je Marjan Šarec večkrat poskrbel tudi za izjave (t. i. šarcizme), ki so se vpisale v zgodovino. Najbolj je odmevala tista o skakanju v prazen bazen.

Napad na oglaševalce
Človek se lahko vpraša, kje naj sploh začne – ali po kronološkem ali tematskem redu. No, nekaj je jasno: pred lanskim božičem se je izteklo sto dni vlade Marjana Šarca, ko naj bi vlado nekako “pustili pri miru”, da se aklimatizira. Prav v tistem času so že odmevale škandalozne grožnje Marjana Šarca vsem podjetjem (zlasti velikim), ki bi si upala oglaševati v opozicijskih medijih. Potem ko je takšne grožnje najprej izrekal razvpiti Domen Savič s svojimi somišljeniki, je pobudo prevzel kar predsednik vlade. Izkazalo se je, da je bila to očitno posledica ukaza iz ozadja, saj je vrhovni šef političnega podzemlja Milan Kučan s svojimi javnimi govori večkrat namignil, da je treba “sovražni govor” strogo omejiti. Zato ne preseneča, da je v letu 2019 prišel na dan predlog nove medijske zakonodaje s škandaloznimi določbami – država bi uvedla nekakšne inšpektorje, ki bi skrbeli za cenzuro v medijih. Predlog je bil deležen ostrih kritik, prorežimsko usmerjeni intelektualci pa so mu glasno ploskali. Tako kot so ploskali izjavam in dejanjem, s katerimi je premier iz države izganjal uspešne podjetnike in jim grozil, da jim bo zagrenil posel.

Foto: STA

Zagotovo pa je imel Šarec tudi osebne razloge za omejevanje medijske svobode in svobode izražanja nasploh – njegova zadnja velika afera, ki močno ogroža njegovo politično kariero, se namreč nanaša na nezakonito zaposlitev “lepe Nataše” v Sovi. Na dan namreč prihaja vse več novih podrobnosti, ki razkrivajo škandalozno vlogo tako vodstva Sove kot predsednika vlade. Nič čudnega torej, da se na parlamentarno komisijo za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami (KNOVS) ves čas vrstijo pritiski – tudi Simone Drenik, ki jo poročilo KNOVS bremeni v zvezi z arbitražo. Nekateri mediji so prav ta mesec poročali, da bo Drenikova s prvim januarjem 2020 začela z delom v novi službi, v uradu varuha človekovih pravic.

Od arbitraže do Pop TV
Nasploh so se afere in škandali Marjana Šarca praktično ves čas vrteli okoli obveščevalnih dejavnosti. Tako rekoč na pragu poletja je Šarec zaradi obveščevalne afere s Pop TV sklical celo svet za nacionalno varnost, proti koncu leta pa v zvezi s precej pomembnejšimi dogodki v povezavi z migracijami in zlorabo Sove tega ni hotel storiti, pri tem je celo pokazal iztegnjen sredinec predsedniku republike Borutu Pahorju, pri enem od sklicev omenjenega organa pa je “pozabil” povabiti predstavnika opozicije. In kaj se je zgodilo? Hrvaški duhovnik (menda tudi poslovnež) Ivan Tolj naj bi bil poskušal preprečiti Pop TV, da bi objavila zgodbo o arbitru Jerneju Sekolcu in Simoni Drenik.

Vse skupaj je Šarec skupaj z botri izkoristil za gonjo proti Hrvaški, da bi prikril krivdo za propadli projekt arbitraže – kasnejše poročilo KNOVS je namreč razkrilo, da Sekolec in Drenikova nista spoštovala varnostnih navodil in sta komunicirala po navadnih telefonskih linijah, s tem pa sta postala lahek plen tujih prisluškovalcev. Povrh vsega je Drenikova še napovedala tožbo proti državnemu zboru. A vrnimo se k aferi, povezani s Pop TV. Vse kaže, da je skušal Šarec zaščititi svojo “hišno televizijo”, katere prepoznavno novinarsko ime Irena Joveva je nato postala kandidatka na listi LMŠ za evropske volitve. In je bila tudi izvoljena za evropsko poslanko. Toda kaj pomaga ves “evro-formalizem”, če pa je Šarec v svojih javnih nastopih – spomnimo: zaradi udeležbe na “pasjih procesijah” vladnega gradiva praktično ne bere – doslej napadal sosednje države in iskal vedno nove sovražnike, tako zunanje kot notranje.

Foto: STA

Šarčev kadrovski vrtiljak
Kaj pa kadrovske afere Marjana Šarca? V letu 2019 velja opozoriti na kar precejšnje število spornih dejanj poslancev njegove stranke. Najbolj se je izkazala Jerca Korče s svojim ekscentričnim prodajanjem neresnic o tem, kako je predsednik SDS Janez Janša grozil na seji KNOVS s “padanjem glav”. Zgodila se je tudi afera »sendvič«, ki je odpihnila precej nestanovitnega poslanca Darija Krajčiča, ki mu je bilo kasneje žal, da je odstopil – kot je dejal, sendviča ni ukradel, pač pa naj bi šlo za “družbeni eksperiment”. Neke vrste “performans” torej. Omeniti velja tudi afero z Branetom Kraljem, nekdanjim sekretarjem LMŠ, ki si je zaželel na vrh Uradnega lista RS kadrovati nekdanjega evropskega poslanca in Kardeljevega vnuka Igorja Šoltesa. Trajalo pa je kar nekaj časa, da se je Kralj umaknil s svojega položaja.

Seja vlade

Zamenjave številnih ministrov
Sicer pa je imel Šarec največ kadrovskih težav z lastno vlado in z odstopi ministrov. Njegova vlada je v dobrem letu svojega delovanja izgubila že pet ministrov. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je tako v letu 2019 že drugič ostala brez ministra – najprej je moral zaradi svojega arogantnega nastopanja odstopiti Marko Bandelli, potem njegov naslednik Iztok Purič, “znanec” Alenke Bratušek z Brda pri Kranju. Prav v izteku leta 2019 pa na to funkcijo umeščajo razvpito Koroško Slovenko Angeliko Mlinar, ki je komaj pred kratkim dobila slovensko državljanstvo. Iz osebnih razlogov je odstopil tudi minister za zdravje Samo Fakin, ki naj bi imel težave z zdravjem, nasledil ga je dosedanji generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, ki je malo pred tem v imenu UKC vlagal tožbe proti tistim, ki so razkrivali svinjarije pri nabavi medicinske opreme. Minister za okolje in prostor Jure Leben je odstopil zaradi afere z maketo drugega tira in s financiranjem SMC, nasledil ga je Simon Zajc.

Do zamenjave je prišlo tudi na ministrstvu za kulturo, od koder se je umaknil Dejan Prešiček zaradi očitkov o zlorabah in slabih odnosih na ministrstvu. Nasledil ga je Zoran Poznič. Sicer pa je na položajih še precej ministrov, ki so tako ali drugače zaznamovani z aferami – od Erjavca do Bratuškove. Na tnalu se je znašla tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki kandidira za vodilno mesto v DeSUS, zato se lahko zgodi, da jo bo miniral celo njen strankarski in ministrski kolega Karl Erjavec, ki ima na vesti sporne kadrovske zamenjave v zvezi s Slovensko vojsko – denimo odslovitev vojaškega strokovnjaka Mihe Škerbinca. A to še zdaleč ni vse: kadrovski vrtiljak Šarčeve vlade je na dan prinesel še številne druge zamenjave: Lidia Glavina (nekdaj SDH), Vida Žurga (Telekom) in seveda uprava Petrola. Da državnih sekretarjev iz Šarčevega kabineta niti ne omenjamo. Zvest mu ostaja le še Damir Črnčec. Odšel je že Roman Kirn, pred kratkim je odstop napovedal Vojmir Urlep.

Foto: STA

Zapravljivi premier
Na tem mestu je seveda premalo prostora, da bi lahko našteli prav vse podrobnosti o finančnih mahinacijah Šarca in njegove stranke, vključno z vsemi okostnjaki iz omar v času, ko je bil še župan Kamnika. Denimo glede izginulih milijonov za eno od kamniških osnovnih šol. No, pa tudi glede delitve proračunskega denarja npr. nevladnim organizacijam, ki podpirajo agendo LGBT in migracije. In da seveda ne omenjamo skrivnostnih kanalov, prek katerih je proračunski denar pristal na računih LMŠ. Ob tem naj omenimo tudi dva bedna poskusa, s katerima je Šarčeva koalicija spomladi najprej sprejela zakonsko novelo o izvrševanju proračuna, konec tega leta pa potrdila proračun za leti 2020 in 2021, pri čemer je oškodovala občine, precej denarja pa spet namenila migrantom. Šarec se je ob tem izkazal tudi kot velik porabnik proračunskega denarja, saj se je izkazalo, da je zelo pogosto uporabljal vladno letalo falcon (tudi takrat, ko to ne bi bilo treba), hkrati pa več milijonov evrov namenil za boj proti podnebnim spremembam.

Ob vsem tem je poskrbel tudi za ograjo okoli svoje hiše, medtem ko je njegova koalicija poskrbela za socialne “bombončke”, kot je denimo dvig minimalne plače – kar bo, kot smo že pisali, prineslo precejšnje podražitve. Bo na predlog Levice poskrbel tudi za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Foto: iStock

Amater v mednarodni politiki
Da Šarec ves čas želi biti glavni šef v državi, vsaj na formalni ravni, dokazuje tudi njegova gesta na državni proslavi ob stoti obletnici združitve Prekmurja z matično Slovenijo, saj je osrednjo vlogo pridržal sebi in ne predsedniku republike Borutu Pahorju. Očitno si je to lahko privoščil z dovoljenjem Milana Kučana. Zanimivo: na mednarodnem parketu pa je povsem nebogljen, saj je denimo zavrnil, da bi govoril v evropskem parlamentu. Čeprav ga režimski mediji ves čas sprašujejo za komentarje o mednarodnih zadevah, pa slovenski premier ne more skriti, da je na področju zunanje politike pravzaprav “trinajsto prase”, ki ostaja celo v senci hrvaškega kolega Andreja Plenkovića. Zato svoj manko skuša nadomestiti z nastopi, v katerih poveličuje komunistično revolucijo in poje slavospeve ostarelemu revolucionarju Francu Severju Franti.

O tem, kam sega njegova usmeritev, dokazujejo tudi pogosti obiski vlade v Moskvi in v Beogradu, pa tudi skupne seje slovenske in srbske vlade – in seveda obljube o vnovični uvedbi srbščine v slovenske šole. Kako blizu so Šarcu totalitarne metode, dokazuje njegovo nedavno napenjanje ob policijskem pregonu vard in vaških straž, kar je sicer vnaprej napovedal. In pa seveda poskus, da bi »rdeči bogovi« v pravosodju ostali nedotaknjeni, kar se je izkazalo tudi v primeru parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler.

Marjan Šarec in Ana Brnabić (Foto: STA)

Ne zanima ga varnost države
Naj končamo z daleč največjim problemom Marjana Šarca in njegove vlade – to je s področjem varnosti. Skozi vse leto 2019 sta Šarec in notranji minister Boštjan Poklukar slovensko javnost prepričevala, da je vse pod nadzorom in da je Slovenija varna. Celo takrat, ko so migranti ugrabili Mirka Moravca. Kot je znano, je bil spomladi sklican protestni shod v Črnomlju, a očitno ni zalegel, saj se migranti še vedno prosto sprehajajo čez Slovenijo. Vse v duhu zloglasne marakeške deklaracije, proti kateri je bil prav tako organiziran protestni shod, a spet brez učinka. Vlada je šla pri tem korak dlje, saj je Turčijo umaknila s seznama varnih držav, s čimer je le še dala pospešek prihodu migrantov v Slovenijo. Očitno bo kar držalo, da vlada ne ukrepa proti migrantom zato, ker ji je prihod ilegalnih migrantov v interesu, zato čedalje bolj grozi prebivalcem Slovenije, naj niti po naključju ne poskušajo organizirati svoje obrambe (kljub prvotnim navodilom, naj prebivalci ravnajo “samozaščitno”).

Foto: STA

Kakorkoli že, leto 2019 se je za Šarca začela s škandali, s škandali se to leto zanj tudi končuje. Bil je že na prangerju zaradi ustavne obtožbe zaradi neuresničevanja odločbe ustavnega sodišča v primeru financiranja zasebnih osnovnih šol. Sedaj mu zaradi Sove grozi nova ustavna obtožba. A v državi, kjer je na oblasti preoblečeni totalitarni režim, se Šarec očitno nima česa bati, dokler ne bo prišlo do splošne vstaje ljudi. A verjetno bodo zato botri za vsak primer pripravili “nov obraz”. Bomo spet nasedli?

Najbolj sočne izjave premierja Marjana Šarca v letošnjem letu

“Kdor ima stare vzorce, bo vedno kot hrček krožil v svojem kolesu, na koncu bo upehan, prišel pa ni nikamor.”
(Kongres LMŠ v Trbovljah, april)

“Ne bomo se zdaj mi učili voziti po levi, ampak je stvar na Otoku, da se končno odločijo.”
(Komentar brexita, maj)

“Ravnam kot odgovoren predsednik vlade, ne kot predsednik LMŠ. Kandidata za komisarja ne bodo poslale v Bruselj stranke, temveč Vlada Republike Slovenije in v Evropski komisiji bo kandidat iz Slovenije.”
(Ob imenovanju slovenskega evropskega komisarja, julij)

“Treba se je nehati spraševati, ali je voda v bazenu in kako topla je, ampak je treba preprosto skočiti. Če imaš končni cilj in če imaš svojo pot, se ne oziraj na vsakega psa, ki laja nate.”
(Shod LMŠ v Volčjem potoku, avgust)

“Danes smo skupaj z vodstvom elektrarne ugotovili, da Slovenija zagotovo je jedrska država. Imamo jedrsko elektrarno, ki nam proizvede znaten del naše električne energije. /…/Če ne bomo želeli vetrnih, termoelektrarn, če ne bomo želeli tudi drugih virov termoelektrarn, potem bomo kmalu ugotovili, da nimamo te energije od kje dobiti. Zato je pomembno in ta vlada si bo prizadevala za to, da Slovenija ohrani kolikor toliko veliko energetsko neodvisnost. To je danes tudi naša skupna ugotovitev.”
(Ob obisku jedrske elektrarne Krško, avgust)

“Tisti, ki so nekoč bili v nekih strankah in jih zavozili, danes bi se pa spet na plečih kmeta, ministrov in predsednika vlade povzpenjali nazaj v slovensko politiko.”
(O shodu kmetov in kritikah Marjana Podobnika, avgust)

“Veste, to je tako kot pri cvrtju krofov – ne smeš ves čas odpirati vrat in ne smeš spustiti nikogar v kuhinjo, sicer ne uspejo.”
(O “sporu” z Levico, oktober)

“Omenjena gospa nikoli ni bila zaposlena na občini Kamnik, niti z njo nimam nobenega razmerja. Prav tako pa nisem izvajal nobenih pritiskov glede zaposlitve.”
(O aferi z lepo Natašo, november)

“Predvsem smo se dogovorili, da nikomur ni v interesu, da vlada pade.”
(Na koalicijskem vrhu, november)

“Na dolgi rok smo vsi mrtvi.”
(Komentar na trditev Janeza Janše, da ta vlada ne bo dolgo zdržala, december)

Gašper Blažič, Demokracija