fbpx

Levica bi izredne seje za Palestino, medtem pa minirajo sprejetje zakonodaje, ki bi doprinesla Slovencem

Foto: STA

Še včeraj so minirali obravnavo celega kupa zakonov, ki bi doprinesli k boljšemu življenju Slovencev, danes bi pa že sklicevali izredne seje zaradi problematike bližnjega vzhoda. Levica je namreč danes sporočila, da bo zaradi zadnjega nasilja na Bližnjem vzhodu predlagala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Morda bi morali kdaj pa kdaj poslušati svoj lasten nasvet in najprej pomesti pred domačim pragom, preden se igrajo svetovne policaje – kot pogosto sami radi očitajo ZDA. Matej T. Vatovec se je sicer že pred leti prvi podpisal pod predlog, da Slovenija Palestino prizna kot samostojno državo, kar pa se ni zgodilo.

Levica je danes sporočila, da bo zaradi zadnjega nasilja na Bližnjem vzhodu predlagala sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Na izredni seji naj bi se po navedbah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca med drugim seznanili s kršitvami slovenskih zunanjepolitičnih usmeritev s strani vlade. Na nujni seji OZP naj bi se seznanili tudi z zadnjim poročilom mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Human Rights Watch o razmerah na Zahodnem bregu, Vzhodnem Jeruzalemu in območju Gaze, poroča STA. V Levici seveda niso pozabili sporočiti, da se je slovenska vlada po nasilju v Vzhodnem Jeruzalemu, ki je povzročilo že več kot teden trajajoče spopade na območju Gaze, odločila, da v nasprotju z relativno previdnostjo preteklih vlad podpre zgolj izraelsko stran.

V Levici so prepričani, da gre za precedens, ki za 180 stopinj obrača našo zunanjepolitično usmeritev glede vprašanja bližnjevzhodnega mirovnega procesa. “S tem se je Slovenija postavila na stran kršitev mednarodnih sporazumov in režima, ki je v mednarodni skupnosti že dokončno prepoznan kot apartheid,” je še dejal Vatovec. V omenjenem poročilu mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Human Rights Watch o razmerah na Zahodnem bregu, Vzhodnem Jeruzalemu in območju Gaze je sicer med drugim navedeno, da je v večjem delu tega območja, kjer živi približno 6,8 milijona judovskih Izraelcev in 6,8 milijona Palestincev, Izrael edina vladajoča oblast, ki metodično privilegira judovske Izraelce in diskriminira Palestince. Dodaja, da zakoni, politike in izjave vodilnih izraelskih uradnikov jasno kažejo, da cilj ohranjanja judovsko-izraelskega nadzora nad demografijo, politično močjo in zemljo že dolgo vodi vladno politiko. Za dosego tega cilja so oblasti z različno stopnjo intenzivnosti Palestince razlastile, zaprle, prisilno ločile in podjarmile. Na nekaterih področjih, kot jih navaja poročilo, so ta dejanja tako huda, da pomenijo zločine proti človeštvu.

Evropska unija je gibanje Hamas uvrstila med teroristične organizacije
Medtem ko so v stranki Levica kritični do opredelitve slovenske vlade, sami podpirajo teroristično organizacijo Hamas. Evropska unija je leta 2015 gibanje Hamas uvrstila med teroristične organizacije. Hamas se je na to odločitev pritožil, vendar pa je sodišče EU pritožbo zavrnilo, tako je poročal tudi portal MMC. Unija je Hamas na svoj seznam terorističnih organizacij prvič uvrstila konec leta 2001. Ta je skušal odločitev iz leta 2015 med drugim izpodbijati s trditvijo, da odločitev ni bila podkrepljena z nobenimi dokazi. Trdil je tudi, da se mu tako odreka pravica do obrambe in da se mu zaradi zamrznitve sredstev krši pravica do premoženja. Sodišče v Luxembourgu je argumente Hamasa zavrnilo, po mnenju sodnikov Hamas ni niti država niti vlada države in tako ne more uživati pravice do načela nevmešavanja. Ob tem so še spomnili, da  je bila odločitev o uvrstitvi Hamasa med teroristične organizacije deloma utemeljena na odredbi britanskega notranjega ministra in odločitvi ameriškega državnega sekretarja iz oktobra 2017, ki sta Hamas označili za tujo teroristično organizacijo.

Slovenija ni priznala države Palestine, prav tako tudi večina držav članic EU
Omeniti je tudi treba, da Slovenija ni priznala države Palestine, o čemer je zadnja leta v našem prostoru sicer potekala burna razprava. Zunanje ministrstvo je bil odolgo mnenja, da Slovenija ne bi smela Palestine priznati individualno, ampak zgolj skupaj s skupino drugih članic EU. Ko je sedaj že nekdanji ameriški predsednik Donald Trump sklenil priznati Jeruzalem kot prestolnico Izraela, je Karl Erjavec, takrat v vlogi zunanjega ministra, pričel nakazovati, da se nagiba proti tej možnosti – torej da Slovenija samostojno prizna Palestino. Država sicer ne nastane s priznanjem, pač pa ko izpolnjuje tri kriterije, ki jih predpisuje mednarodno pravo. V skladu s temi kriteriji mora entiteta imeti določeno ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast oziroma organizacijo, neodvisno od drugih držav. Palestina tretjega kriterija ne izpolnjuje – saj nima ozemeljske kontigvitete, s tem pa tudi ne neodvisnosti od judovske države. “Argument, da bo Palestina na podlagi slovenskega in drugih priznanj bolj enakovredna Izraelu v dvostranskih pogajanjih, je na trhlih nogah,” je dr. Primoža Šterbenca povzel portal upbudi.si.

Leta 2018 je odbor DZ za zunanjo politiko (OPZ) odločil, da ne mora odločati glede pobude, da Slovenija prizna Palestino kot samostjono državo, saj niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Janez Janša je ta sklep podprl z mnenjem, naj se preneha delati farso iz tega vprašanja. Portal 24ur je takrat poročal, da so v stranki SDS tudi načelno proti priznanju Palestine v tistem trenutku, ker nima vseh atributov, ki so potrebni za državo. Janša je bil še mnenja, da priznanje Sloveniji ne bi prineslo nobene koristi, pač pa le škodo. Erjavec se s tem izidom ni strinjal, a je na koncu predlog podprlo deset članov odbora, proti jih je bilo šest. Ne moremo torej trditi, da se glede vprašanja bližnjevzhodnega mirovnega procesa našo zunanjepolitično usmeritev obrača za  180 stopinj.

Brada simpatije med slovensko levico, ponosno dedinjo komunističnega režima, in Palestino je tako dolga, da bi jo zavidal celo kralj Matjaž,” so zapisali na portalu domovina.je in pojasnili, da je že tekom druge svetovne vojne, ko so naši komunisti paktirali z nacisti, arabski svet Hitlerja spremljal s simpatijami. Ob boku Palestine je po vojni stala tudi Jugoslavija. “Priznanje Palestine je tako le ideološka zmaga slovenske levice, ki podpira antisemitsko politiko palestinskih teroristov in uresničuje politiko svojih predhodnikov,” so poudarili.

Sara Bertoncelj