fbpx

Levico motijo ograje in odsotnost borčevskih praporščakov – vse to, da bi pred veliko proslavo povzročili največ razdora

Tanja Fajon (Foto: STA)

“Očitali nam bodo nedomoljublje, ker se ne bomo udeležili današnje uradne proslave na Trgu republike. Ampak kakšno domoljubje je to, ki se mora skrivati pred lastnimi prebivalci v zabarikadirani prestolnici, za ograjami, ki jih straži več kot 500 policijskih specialcev,” se na Twitterju sprašuje stranka Levica s povsem nesmiselnim diskurzom. Domoljubje namreč nima prav nič opraviti z varnostjo ljudi, sploh na tak način kot to opisuje levica, policija pa bo seveda varovala prav vsakega udeleženca na proslavi, katere se bodo udeležili tudi nekateri predstavniki tujih vlad. Sveža novica pa je tudi ta, da se državne proslave ne bo udeležila Tanja Fajon. Razlog? Borčevskim praporščakom naj bi prepovedali vstop na proslavo. Spomnimo, da je Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja nasprotovala odcepitvi Slovenije iz Jugoslavije.

Levo opozicijo ponovno motijo ograje. Zdi se, da jim te pridejo prav vsakič, ko jim zmanjka drugih razlogov za negodovanje. “Samooklicani osamosvojitelji, ki se tako radi sklicujejo na domoljubje, želijo pod pretvezo, da smo vsi ponosni slovenski državljani, zakriti dejstvo, da v resnici nismo vsi na istem in da so za to odgovorni prav oni,” so še zapisali, v svoji poslanici pa so ob tem navedli, da so “izbranci po zaslugi tranzicije, liberalizacije in privatizacije obogateli – medtem ko so isti procesi opustošili celotna mesta in uničili tamkajšnja delovna mesta.” No, o tem kdo je kaj uničil, bi lahko razpravljali, bi bilo pa zanimivo slišati, kdo so po mnenju Levice resnični osamosvojitelji Slovenije.

V poslanici so še zapisali, da so bili nekateri dovolj stari, da so ujeli Jazbinškov grabež stanovanjskega sklada. Mlajše generacije pa se danes selijo iz ene najemne sobe v drugo ali ostajajo pri starših, medtem ko cene na nepremičninskem trgu letijo v nebo. Poleg tega se upokojenci po sredstva za preživetje obračajo na humanitarne organizacije, sredstva za njih, za zdravstveno oskrbo, nakup nujno potrebnih medicinskih aparatov in še za marsikaj pa zbirajo državljanke in državljani. Vse to so zapisali, kot da ni bila v tridesetih letih večinoma na oblasti prav tranzicijska levica – kar je tudi botrovalo temu, da so stvari danes takšne, kot so. Aktualna vlada se po svojih najboljši močeh trudi, da bi popravila vsaj del napak, ki so se do danes že kritično skoncentrirale na različnih področjih, kar seveda močno občutijo tudi prebivalci Slovenije. Poglejmo na primer le zdravstveni sistem, za katerega se je ravno med epidemijo še toliko bolj pokazalo, kako se vanj od osamosvojitve ni vlagalo praktično nič. A bodimi iskreni, (pre)kratki mandati vlad Janeza Janše žal ne zadostujejo za zadostno preoblikovanje vseh ključnih sistemov, če se že kaj postavi na noge, pa leva opcija ponovno poruši, ko pride nazaj na oblast.

Vlada se zato boji lastnih državljank in državljanov. Pred nami zapira trge in ulice, sprejema neustavne ukrepe in želi prepovedovati politične stranke. V takšni situaciji nimamo razlogov za praznovanje, ampak za upor – in za boj za resnično samostojnost,” so zapisali v stranki Levica, ob tem pa zamolčali, da želi vlada prepovedati zgolj stranko s programom, ki ni v skladu s slovensko ustavo. Ignorirali so tudi dejstvo, da so bile ograje prav tako postavljene leta 2019, ko je bil predsednik vlade Marjan Šarec. A takrat seveda nikogar niso motile.

Zanimivo, tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan je bil kritičen do ograjevanja proslave z ograjo. Policijska prisotnost bo sicer okrepljena, ne le zaradi prisotnosti treh sosednjih premierjev, pač pa tudi zaradi ukrepov za omejevanje virusa ter nenazadnje zaradi alternativne protivladne proslave, ki bo potekala pri Prešernovemu spomeniku. Kar se tiče Kučanove kritike, pa so se nekateri pošalili in pripomnili, da ga ograje morda motijo zato, ker čez njih pač ne vidi.

Po tem, ko smo včeraj že pohvalili kanček državotvornosti Tanje Fajon, pa je ta danes sporočila, da je ne bo na proslavo. “Z obžalovanjem in v znak protesta odpovedujem svojo prisotnost na današnji državni proslavi. Prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo je nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu Predsedniku republike in predsedniku vlade sporočam, da je njuna osebna in zgodovinska odgovornost, da bomo 30. obletnico samostojnosti Slovenije praznovali tako globoko razdeljeni. Pri vsaki odločitvi dajem prednost državi pred politiko. Sredi globokega družbenega razkola poskušam vleči poteze, ki bi omogočile, da se pred novimi izzivi ponovno povežemo. Z novim upanjem in z novo vizijo za novih 30 let slovenske zgodovine. A ta bo zgrajena na trhlih temeljih, če ne bomo spoštovali naše zgodovine. Ta se ni začela leta ‘91, saj samostojne Slovenije ne bi bilo brez osvoboditve in narodnoosvobodilnega boja, ki je Slovenijo ponosno umestil med zmagovalce nad fašizmom in nacizmom,” je zapisala.

Pa si borci zaslužijo povabilo na proslavo?
“Na plebiscitu smo glasovali za suvereno Slovenijo, ne za odcepitev,” so v Zvezi borcev Maribor zapisali v pismu, ki so ga 24. junija 1991 objavili v Delu, kar je v nasprotju s tem, kar trdijo danes, da so oni tlakovali pot v samostojno Slovenijo. Si torej nasprotniki samostojne Slovenije zaslužijo privilegij prisotnosti na državni proslavi? Odgovor se ponuja kar sam.

Razkrivamo: Kako je bila zveza borcev proti osamosvojitvi 1

Sara Bertoncelj