Kot v tretjem svetu: Nedelovanje računalniškega sistema, ki ga dobavlja rdeči tajkun Hakl, popolnoma ohromilo enote Lekarne Ljubljana!

Lekarna Ljubljana (Foto: STA)

Ljubljana je v torek, na vrhuncu turistične sezone, zdrsnila na raven držav tretjega sveta, saj je popolnoma odpovedal računalniški sistem javnega zavoda Lekarna Ljubljana, katerega 52 poslovalnic je ostalo zaprtih, do večera so uspeli odpreti le dežurno poslovalnico pri polikliniki, kjer pa zdravila izdajajo le na papirnati recept. Ob tem so mnogi presenečeno ugotovili, da v celotni Ljubljani deluje le 14 zasebnih lekarn, ki poslujejo nemoteno, spomnimo pa naj, kako je ljubljanski župan Zoran Janković skušal uničiti številne zasebne tekmece. Informacijski sistem Lekarni Ljubljana sicer dobavlja družba Hakl IT, ki jo v rokah drži znana pomurska naveza s tajkunoma Borisom Haklom in Stankom Polaničem na čelu. Pogodbo za vzdrževanje aplikativne programske opreme je družba Hakl IT dobila v času, ko je Lekarno Ljubljana vodil Marko Jaklič, ki je pozneje s Haklom v Srbiji ustanovil skupno podjetje. V Lekarnah Ljubljana pojasnjujejo, da je računalniški sistem napadel zloben virus.

Zaradi nedelovanja računalniškega sistema so zaprte enote javnega zavoda Lekarna Ljubljana, ki dejavnost opravlja v kar 52 lekarnah in lekarniških podružnicah. Včeraj zvečer so sicer uspeli odpreti dežurno lekarno pri polikliniki, kjer pa je zdravila možno prevzeti le s papirnatim receptom. Čeprav gre za javni zavod, podrobnosti o tem, kakšne težave imajo z računalniškim sistemom, v zavodu za medije niso dali, prav tako informacije o prejemu prijave o vdoru v sistem niso mogli potrditi na nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT. V LL pojansjujejo, da naj bi šlo za vdor virusa v računalniški sistem. V torek so sicer napovedali, da bodo o tem obvestili tudi zdravstvene delavce v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in zdravstvenih domovih, v katerih so organizirane dežurne službe.

Informacijski sistem Lekarni Ljubljana dobavlja kar rdeči tajkun Hakl
Informacijski sistem Lekarni Ljubljana pa dobavlja kar rdeči tajkun Boris Hakl, ki je tesno povezan s Socialnimi demokrati Dejana Židana. To počne prek podjetja Hakl IT, katerega solastnika sta poleg Hakla tudi Panvita, kjer je pred vzponom v politiki direktoroval prav prašičerejec Židan, in Pomgrad, ki bogati na račun državnih infrastrukturnih projektov. Ta razvpita naveza je že leta 2011 dobila za 960 tisoč evrov vredno pogodbo o vzdrževanju aplikativne programske opreme za Lekarno Ljubljana, ki jo je takrat vodil Marko Jaklič. Kot so takrat poročale že Finance, ki so to zasledile na portalu javnih naročil, je Lekarna Ljubljana oddala posel vzdrževanja za pet let kar brez javnega razpisa. Pri tem je zanimivo, da je takrat imelo podjetje družine Hakl izključne pravice za programsko opremo, ki jo uporabljajo v Lekarni Ljubljana. Hakl in Jaklič sta nato lansko leto v Srbiji skupaj ustanovila podjetje Privredno društvo MB Pharm IT, v katerem je Jaklič postal direktor, lastništvo pa sta si razdelila na pol.

Zoran Janković in Marko Jaklič (Foto: STA)

Naši viri iz Lekarne Ljubljana so nam zatrdili, da je družina Hakl posel dobila izključno na podlagi političnih zvez z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, saj so v času sklepanja pogodbe vsa ljubljanska mestna podjetja, razen Lekarne Ljubljana, prehajala na informacijski sistem SAP. Ob tem je zanimivo, da je leta 2009 podjetje iz Polaničevega imperija Mestni občini Ljubljana doniralo več kot 300 tisoč evrov.

Poslovanje podjetja Hakl IT (Foto: posnetek zaslona)

Kot še lahko razberemo iz Erarja, je skupno podjetje Hakl IT iz proračuna do zdaj prejelo že 11.236.692,39 evra, od tega od Lekarne Ljubljana skupno kar 2.859.557,31 evra. Da je zavod Lekarna Ljubljana pomemben naročnik podjetja Hakl IT, priča tudi dejstvo, da je to v letu 2018 ob 2.401.556 evrov ustvarjenih prihodkov kar 250.344,07 evra prejelo od Lekarne Ljubljana, kar predstavlja več kot deset odstotkov celotnega prometa. Hakl IT je v lanskem letu sicer ustvarilo 213.129 evrov čistega dobička.

Nakazila podjetju Hakl IT s strani Lekarne Ljubljana (Foto: posnetek zaslona)

S proračunskim denarjem Borisov sin Uroš financiral nakup Večera, ki ga je spremenil v levičarsko trobilo
Da gre za politično motivirano in podprto poslovanje družinske hobotnice, priča tudi dejstvo, da sta julija 2014 Borisov sin Uroš Hakl in nekdanji kandidat Državljanske liste Sašo Todorovič za dober milijon evrov kupila časopis Večer, in to kar prek podjetja, ki je imelo ob ustanovitvi minimalnih 7.500 evrov kapitala. Denar za omenjeni prevzem sta si izposodila pri skupnem podjetju Borisa in Uroša Hakl & Hakl. Uroš Hakl je nečak prekmurskega tajkuna in ustanovitelja Panvite Stanka Polaniča, ki velja za “strica iz ozadja” Dejana Židana, pri Haklu pa je v službi tudi Židanova svakinja Nataša Gider, odgovorna urednica Pomurskega vestnika. Ta medij je Hakl nedavno prodal tajkunu Martinu Odlazku, da se je lahko osredotočil na združitev Večera z Dnevnikom Bojana Petana. Dokaz o povezanosti družin Polanič in Hakl je tudi dejstvo, da je bila predsednica upravnega odbora Skupine Panvita, ki je jedro skupine Regal, Valerija Hakl Polanič, predsednik uprave pa je postal Peter Polanič, sin Stanka Polaniča.

Hobotnica podjetij družine Hakl.

Hakl že Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke dobavil neuporaben informacijski sistem
Že pred leti je razburilo revizijsko poročilo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012, iz katerega izhaja, da je podjetje Hakl IT s sedežem v Murski Soboti dobilo razpis za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v vrednosti 140.340 evrov. Denar so pospravili, kar 75 odstotkov obveznosti iz pogodbe pa na agenciji niso opravili. Revizijsko poročilo agencije za zdravila namreč poroča, da bi morali ponudniki na razpisu predložiti reference, ki dokazujejo, da je ponudnik že vzpostavil delujoč informacijski sistem, iz poročila pa izhaja, da podjetje Hakl IT ni izkazalo tovrstnih referenc, zaradi česar so podjetje označili za neprimerno. Revizijsko poročilo je sicer ugotovilo še kup drugih nepravilnosti. Poleg tega, da Hakl IT ni izpolnil zahtev iz zakona o javnem naročanju, je revizijsko poročilo razkrilo, da posel iz pogodbe ni bil opravljen v dogovorjenem obsegu. V enem od aneksov je bilo namreč določeno, da je podlaga za izstavitev računa “v vrednosti 80 odstotkov od pogodbene vrednosti za vzpostavitev informacijskega sistema in migracije starih podatkov prevzemnega zapisnika o funkcionalnem delovanju modula za zdravila in z njim povezanih modulov ter modula v produkcijskem okolju”. Hkrati še piše, da bo izvajalec v prevzemnem zapisniku odpravil odstopanja v modulu, medtem pa so v podjetju že izstavili račun v višini 103.680 evrov, ne da bi prej odpravili odstopanja. Še več, avgusta 2013 sta agencija in podjetje Hakl IT sklenila sporazum o prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma, v katerem stranki soglašata, da je bilo že izvedeno plačilo v višini 103.680 evrov ustrezno za delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, agencija pa je nato septembra 2013 naknadno ugotovila, da 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni uporabnega.

Foto: STA

Kot v komunizmu: Na območju Ljubljane samo 14 zasebnih lekarn
Ob tem so mnogi potrošniki presenečeni ugotovili, da na območju Ljubljane ob 52 lekarnah, s katerimi upravlja Lekarna Ljubljana (nekatere se sicer nahajajo v drugih občinah), deluje le 14 zasebnih lekarn s koncesijo. Te poslujejo nemoteno, a niso bile obveščene o težavah omenjenega javnega zavoda, v zasebni lekarni v Zupančičevi Jami pa so po poročanju STA že v torek beležili povečan promet. Ob tem velja poudariti, da je bilo vsaj 17 oziroma približno tretjina od vseh lekarn Lekarne Ljubljana odprtih nezakonito, saj v spornih primerih ni bil izveden niti javni razpis za izvajalca lekarniških storitev, odgovorni pa si pri nezakoniti širitvi lekarniške mreže že dolga leta zatiskajo oči. Uporabniki zaradi tega plačujejo višje cene in so prisiljeni v manj izbire, ali pa, kot v zadnjih dveh dneh, do zdravil sploh ne morejo priti. Tudi Evropska komisija je že opozarjala na pretirano regulacijo lekarniške dejavnosti v Sloveniji. V normalnih pogojih bi namreč morale vse lekarne delovati kot družbe z omejeno odgovornostjo ter med seboj tekmovati pod enakimi pogoji – s ceno in kvalitetnimi storitvami. Zavode pa bi morale občine ustanavljati tam, kjer ni tržnega interesa in je potreba po lekarniških storitvah vseeno prisotna. Poleg drugih elementov neenakega položaja na trgu, kot smo na Nova24TV že pisali, zasebne lekarne plačujejo kar trikrat več davkov kot lekarne v lasti občin.

Fotografija je simbolična.

Janković si je aktivno prizadeval za uničenje zasebne konkurence
Znani so tudi primeri, kako je ljubljanski šerif Zoran Janković načrtno skušal uničiti zasebno konkurenco. Mestna občina Ljubljana si je pod njegovim vodstvom kar deset let prizadevala za prekinitev pogodbe o koncesiji z Lekarno Bitenc v zasebni lasti. Tudi v tem primeru je mehanizem globoke države deloval kot namazan in je vse potekalo v korist MOL, zataknilo pa se je na ustavnem sodišču, ki je na koncu razsodilo v korist omenjene zasebne lekarne. Iz sklepa ustavnega sodišča je bilo mogoče razbrati, da je do končne odločitve o ustavni pritožbi pogodba o koncesiji za opravljanje lekarniške dejavnosti veljavna. Pritožnica, lekarnarica Silva Bitenc Rošer, z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočno zavrnitev zahtevka na ugotovitev, da koncesijska pogodba, sklenjena med njo in MOL, velja. “Senat ustavnega sodišča ocenjuje, da je pritožnica izkazala nastanek težko popravljivih škodljivih posledic,” so v obrazložitvi sklepa utemeljili odločitev o začasnem zadržanju odvzema koncesije. A to je le eden od številnih takšnih primerov!

Lekarni Ljubljana smo glede dogajanja poslali naslednja novinarska vprašanja:

– Katero podjetje javnemu zavodu Lekarna Ljubljana dobavlja informacijski sistem, ki je povzročil zaprtje poslovalnic?
– Kakšen je razlog za odpoved delovanja informacijskega sistema, je šlo za virus?
– Bo javni zavod po omenjenem dogajanju zamenjal dobavitelja informacijskega sistema?
– So poslovalnice Lekarne Ljubljana še zaprte in kdaj bodo predvidoma odprte?
– Bo vodstvo javnega zavoda prevzelo odgovornost za dogajanje in odstopilo?

Z odgovori so bili skopi, posredovali so nam le izjavo za javnost:

“Lekarna Ljubljana je bila v ponedeljek tarča napada z izsiljevalskim virusom, ki je začasno onemogočil delovanje informacijskega sistema. Delovanje enot Lekarne Ljubljana je tako moteno. Vse enote so trenutno odprte za izdajo zdravil na papirnati recept.

Ponovna vzpostavitev informacijskega sistema je v zaključni fazi. Pričakujemo, da bodo danes postopoma enote pričele z izdajo zdravil in ostalih izdelkov v polnem obsegu.

Varnostni incident smo prijavili pristojnim institucijam in organom pregona. Podrobnejših informacij o dogodku še ne moremo podati, saj preiskava še poteka.”

Rok Krajnc