“Nesprejemljivi” ukrepi, ki jih je SDS predlagala za mlade: Od preživnin do stanovanjske jamstvene sheme!

Foto: STA

Mainstream mediji so pred morebitno vzpostavitvijo nove koalicije, v kateri bi bila največja stranka SDS, vsak dan bolj napadalni do te stranke in ji med drugim podtikajo tudi “nesprejemljivost”. Že včeraj smo poročali, da prav stranke, ki SDS to očitajo, pravzaprav zakonskim predlogom te stranke nasprotujejo samo zaradi tega, ker jih pač predlaga SDS, kljub temu, da svojih rešitev nimajo. Kot smo prikazali na primeru predlaganih ukrepov za upokojence, se je zgodilo tudi, da je koalicija po zavračanju ponujenih rešitev SDS njihove predloge enostavno ukradla in jih predstavila kot svoje. V nadaljevanju predstavljamo nekatere predloge, s katerimi je SDS v tem sklicu Državnega zbora kot opozicijska stranka skušala izboljšati položaj mladih. Med takšne predloge spadajo tudi vzpostavitev stanovanjske jamstvene sheme, odprava diskriminacije pri financiranju osnovnih šol in predlog, da bi nadomestilo preživnine lahko prejemali tudi tisti upravičenci, ki se izobražujejo po 18. letu.

Kot smo na Nova24TV že poročali, levo usmerjeni “intelektualci”, razni aktivisti in Marjan Šarec v zadnjem času v strahu pred izgubo svojih privilegijev agresivno napadajo Slovensko demokratsko stranko, ki ji očitajo “nesprejemljivost”. Predstavili smo že ukrepe, ki so jih predstavniki SDS v tem sklicu Državnega zbora predlagali za izboljšanje situacije upokojencev in ugotovili smo, da je koalicija mnogokrat predloge zavračala brez razloga, samo da bi nasprotovala SDS, v nekaterih primerih pa jih ni podprla, nato pa jih ukradla in predstavila kot svoje. Tokrat predstavljamo nekatere ukrepe, s katerimi je SDS kot opozicijska stranka v zadnjem času skušala izboljšati položaj mladih.

Stanovanjska jamstvena shema bi bistveno pripomogla k lažji dostopnosti do stanovanj za mlade
Med pomembnejšimi ukrepi, ki jih je predlagala SDS, je bila stanovanjska jamstvena shema. V poslanski skupini so se za ta korak odločili iz dveh razlogov. “Prvi razlog je ta, da v zadnjem letu dni Šarčevega vladanja vlada odsotnost kakršne koli stanovanjske politike. Ljudje so pri dostopu do stanovanj oziroma pri reševanju stanovanjskega vprašanja prepuščeni sami sebi. Ni sprememb stanovanjske regulative, ni nobenih ukrepov, ki bi merili na ustvarjanje pogojev za uresničitev ustavne kategorije, ki je zapisana v 78. členu naše ustave in ki pravi, da mora država zagotavljati možnosti oziroma pogoje, da si lahko vsak zagotovi svojim razmeram primerno stanovanje. Drugi razlog pa je zadnja formalna zaostritev pogojev za dostop do stanovanjskih posojil, neformalno so bili ti pogoji že nekaj časa ostrejši, kot so bili v preteklosti. Ta formalna zaostritev pa dejansko otežuje reševanje stanovanjskih vprašanj številnim, predvsem pa ga bistveno otežuje dvema kategorijama, in to so mladi in družine z otroki,” je na novinarski konferenci ob predstavitvi pojasnil poslanec Zvone Černač.

Stanovanjska soseska Brdo (Foto: STA)

Poslanec je pojasnil, da bi pri kreditojemalcih, ki po zaostrenih kriterijih niso več kreditno sposobni, v kreditno razmerje vstopila država preko stanovanjskega sklada, s čimer bi vzpostavila jamstveno razmerje med kreditojemalcem in banko. Možnost pridobitve kredita je omejena na maksimalno 150.000 evrov ter odplačevanje maksimalno 30 let. »Če kreditojemalec izpolnjuje obveznosti po pogodbi, ni težav, stroški, ki nastajajo v tej shemi, so za državo minimalni oziroma jih skoraj ni, učinki pa so enormni. Ljudje bi z vstopom države v jamstveno shemo do kreditov lahko dostopali,« je pojasnil Černač. V prvem branju so sicer predlogu SDS zeleno luč pokazali v NSi. “Država mora pomagati mladim družinam pri reševanju prvega stanovanjskega problema,” je dejal Aleksander Reberšek.

Stanovanjska soseska Brdo (Foto: STA)

Poslanci koalicije množično bojkotirali sejo državnega zbora
Koliko si koalicijski poslanci resnično prizadevajo za rešitev stanovanjske problematike, pa je bilo razvidno tudi iz njihove množične neprisotnosti v državnem zboru, ko je bilo govora o stanovanjski jamstveni shemi. Kot je prek Twitterja sporočil poslanec in predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, je bil levi del dvorane skoraj popolnoma prazen, od poslancev skrajne Levice, SD in DeSUS je bil prisoten samo en poslanec.

Skrajni levičarji bi radi državljane obdavčili do grla in jih pahnili v odvisnost od državnih stanovanj, sami pa brez hipotek kupujejo luksuzne nepremičnine
Zakona ne bo podprla tudi skrajna Levica, saj naj bi bil predlog SDS pisan za banke, ki so po besedah Nataše Sukič “s sklepom Banke Slovenije čez noč ostale brez nezanemarljivega deleža ljudi z dohodki, ki so jih in bi jih lahko še naprej lupile z oderuškimi krediti.” Znano je sicer, da skrajna Levica ni naklonjena temu, da bi prebivalci najemali kredite in kupovali svoja stanovanja, bolj so naklonjeni temu, da bi državljane obdavčili do grla, ti pa bi bili nato odvisni od državnih neprofitnih stanovanj, ki bi jih najemali. Mimogrede, pripadniki skrajne Levice sicer uživajo v lastnih nepremičninah, v neprofitni najem bi tako radi spravili le svoje volivce.

Foto: Demokracija

Partnerka njihovega koordinatorja Luke Mesca, Manca Grgić Renko, je tako pri 27 letih kupila trisobno stanovanje na elitni lokaciji na Ilirski ulici v Ljubljani, katerega tržna cena po ocenah strokovnjakov zagotovo presega 250 tisoč evrov. Še več, za nakup sploh ni potrebovala kredita. Še bolj bizaren pa je primer vnuka šefa globoke države Milana Kučana, ki ne skriva naklonjenosti skrajni Levici. Njegov vnuk in leta 2000 rojeni sin sindikalista Branimirja Štruklja je namreč leta 2009, brez hipoteke seveda, prišel do stanovanja v Ljubljani, vrednega več kot 100 tisoč evrov.

Poslanci SDS vložili zakon, ki omogoča nediskriminatorno financiranje zasebnih osnovnih šol
Junija lansko leto je bil zakon ministra Jerneja Pikala zavrnjen, saj kljub njegovim trditvam, da uresničuje odločbo Ustavnega sodišča, ne bi odpravil diskriminacije otrok z zasebnih šol. Še več, zakon bi le še povečal segregacijo teh otrok zaradi ideoloških predsodkov do zasebnega šolstva in težnje po ohranitvi državnega monopola v osnovnem šolstvu, ki onemogočajo staršem, da enakopravno izvršujejo ustavno pravico do izbire pri vzgoji in izobraževanju svojih otrok v osnovnošolskih javnih programih, ki se jih morajo otroci obvezno udeležiti. Naj še spomnimo, da Pikalov zakon ni dobil zadostne podpore v DZ po vetu Državnega sveta.

Poslanska skupina SDS je zato po koncu parlamentarnih počitnic v postopek vložila novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novela zakona bi udejanjila odločbo Ustavnega sodišča št.: U-I-269/12-24 z dne 4. 12. 2014, ki zahteva razveljavitev protiustavnosti z diskriminatornim financiranjem zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javnoveljavne programe za šoloobvezne otroke. Predlagana sprememba Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki so jo v poslanski skupini SDS vložili v parlamentarni postopek, bi omogočala nediskriminatorno financiranje teh šol.

Z novelo zakona pa so predlagali tudi spremembo dosedanjega poimenovanja “pomočnik vzgojitelja” v “vzgojitelja predšolskih otrok pomočnik vzgojitelja”, saj je po ugotovitvah stroke, ki spremlja izvajanje dejavnosti v vrtcih, v praksi v večini vrtcev že davno presežena delitev na dejavnosti, ki jih lahko opravlja samo vzgojitelj in tiste, ki jih lahko opravlja tudi pomočnik vzgojitelja. Zato je potrebno spremeniti vse določbe zakona, ki se sklicujejo na »pomočnika vzgojitelja«, kot je bilo to že storjeno v Zakonu o vrtcih.

Foto: iStock

Pravico do nadomestila preživnine so poslanci SDS skušali omogočiti tudi upravičencem do preživnine do dopolnjenega 26. leta
Poslanska skupina SDS je januarja letos v parlamentarni postopek vložila tudi predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. Izpostavili so, da je pravica otrok do preživljanja med temeljnimi otrokovimi pravicami in služi otrokovemu nemotenemu razvoju, odraščanju in dokončanju izobraževanja. V kontekst družbenega razvoja tako spada tudi možnost otroka, da se izobražuje v skladu s svojimi zmožnostmi in pričakovanji, tudi po dopolnjenem 18. letu starosti, saj imajo starši dolžnost preživljati otroka tudi po 18. letu starosti, da otrok lahko dokonča svoje izobraževanje. Eden ali oba od staršev ali drugi, ki so odgovorni za otroka, imajo glavno odgovornost za to, da v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

Po dosedanji ureditvi je do nadomestila preživnine upravičen le otrok, ki še ni dopolnil 18 let starosti. To pomeni, da do finančne zaščite in nadomestne izterjave preživnine niso upravičeni otroci oziroma osebe starejše nad 18 let, ki se še vedno redno šolajo in niso zaposlene. Takšno razlikovanje oziroma varovanje interesov otrok preko preživninskega sklada nima prepričljive utemeljitve, razen tega, da se mednarodne obveznosti Republike Slovenije pri zaščiti otrok zaradi neplačevanja preživnin nanašajo le na osebe mlajše od 18 let. Upravičenci do preživnine, ki so starejši od 18 let, ter tudi starš,i s katerimi živijo, so tako v bistveno slabšem položaju, saj jim država (razen sodne izvršbe in izterjave) ne omogoča zalaganja neplačanih preživnin.

Takšne okoliščine lahko vplivajo na otrokov nadaljnji družbeni razvoj, tudi po dopolnjenemu 18. letu starosti v primeru, da se šola. V kolikor se otrok še kot mladoleten odloči za nadaljnje visokošolsko izobraževanje, je prav tako izpostavljen tveganjem, da bo zaradi neplačevanja preživnine ogrožen njegov družbeni razvoj in dokončanje izbranega izobraževanja. Zaradi tega bi bilo potrebno omogočiti pravico do nadomestila preživnine vsem upravičencem do preživnine tudi po dopolnjenem 18. letu starosti, vse do dopolnjenega 26. leta, dokler lahko traja preživninska obveznost.

V poslanski skupini SDS so z vloženim zakonom predlagali spremembo starostne meje za upravičenost do nadomestila preživnine iz 18. let do 26. leta oziroma dokler traja preživninska obveznost. S tem bo Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije prevzel tudi subsidiarno izterjavo za te preživnine in posledično bo takšen institut deloval preventivno tudi v smeri preprečevanja neplačevanja preživnin za upravičence, starejše od 18 let. Cilj predloga zakona je zagotoviti enako obravnavo vseh upravičencev do preživnine s strani državnega javnega preživninskega sklada.

Foto: iStock

Rok Krajnc