fbpx

Loredan že dlje časa v nemilosti skrajne levice in Goloba

Foto: STA

Nenadni medijski stampedo proti Danijelu Bešiču Loredanu lahko pomeni le eno, njegovi dnevi na ministrstvu so šteti. Danijel Bešič Loredan je namreč, kot se je lansko leto žaljivo izrazil skrajni Miha Kordiš iz Levice, dvoživka. Kot takega pa je ga potrebno “z bajonetom sterati v morje” ali pa ga vsaj odstraniti z ministrskega položaja. Bešič Loredan, razumljivo, ni niti najmanj navdušen nad tem, da bi sebi in svojim cehovskim kolegom prepovedal opravljati popoldansko delo. To pa je tudi razlog, zakaj ga bo Robert Golob prav kmalu razrešil s položaja. Minister je sicer že danes ponudil svoj odstop zaradi nepovezane afere, ko so v celjski bolnišnici napačno identificirali umrlega pacienta. 

Loredanovo imenovanje je sicer že na samem začetku sprožilo veliko začudenja. Koalicijska pogodba, ki so jo podpisali Socialni demokrati, Gibanje Svoboda in skrajna Levica namreč napoveduje ukinitev t. i. dvoživk – drugače rečeno, prepoved prakse opravljanja popoldanskega dela zdravnikom, ki so zaposleni v javnem sektorju. Kar pomeni, da je predmet pogodbe tudi zdravstveni minister. Slednji se jo ob porodnih dneh Golobove vlade uspel izgovoriti, da se bodo velike reforme zdravstvenega sistema lotevali šele čez nekaj let. Pa se je bodo res?

Kmalu po podpisu koalicijske pogodbe je sledil prvi konflikt znotraj koalicije. Zmerjanje ministra s strani Levice smo lahko spremljali na televiziji. Ministrstvo za zdravje je v parlamentarno proceduro vložil predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, zaradi česar je utrpel hude javne napade koalicijskih partnerjev iz Levice, ki so mu očitali nadaljevanje in utrjevanje “zasebnega interesa” v zdravstvu. Zakon je bil kljub vsem napadom s strani lastnih koalicijskih partnerjev sprejet, zamera do ministra pa zabeležena.

V tistem trenutku, ko je javnost mislila, da je prestižni koalicijski obračun še nekaj let stran, pa se je v javnost plasirala nova afera, ki to v resnici ni. V Ljubljani bo namreč zrasla nova zasebna bolnišnica. Zgradil jo bo Diagnostično center Bled, ki je v lastni Zavarovalnice Triglav in SAVA RE. Nad ministra se je zaradi tega zvrnil plaz populizma, med drugim naj se ukine dodatno zdravstveno zavarovanje, za javno zdravstvo pa nameni več denarja, čeprav ministrstvo z gradnjo zasebne bolnišnice nima nič.

A kot kaže, so potrebe političnih jastrebov na skrajni Levici prevelike, da bi se počakalo na veliko zdravstveno reformo. Pa tudi če bi bil Loredan ob sprejemanju še vedno minister, bi bil na koncu sprejet nekakšen kompromis, popolna nacionalizacija zdravstva in pregovorno “teranje z bajoneti v morje” neuresničen ideal političnih skrajnežev. Ker si tega ne morejo dovoliti, se je začel medijski stampedo, ki ga spremljamo, v katerem je angažirano celotno levo medijsko topništvo, iz naftalina pa so potegnili celo nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki smo ga nazadnje videli med protesti proti Janševi vladi, ko se je zaklinjal zoper globalni kapitalizem.

Dušan Keber na protestih (Foto: Twitter)

Tokrat je za enega od medijev ugotavljal, da ima Bešič Loredan “največji nahrbtnik” od vseh ministrov Golobove vlade, ta pa se je branil, da dodatno delo enostavno mora opravljati, sicer bi ga ministrovanje lahko stalo zdravniške licence. Ministru sicer nobeno opravičilo ne bo pomagalo. V ozadju gre namreč za veliko večje interese.

Zasebna pobuda v zdravstvu je tako dobila neobičajnega heroja v Golobovi vladi.

Zasebna pobuda je doprinos zdravstvu
Demonizacija zasebne pobude v zdravstvu kot vzroku za čakalne vrste je sicer popoln nesmisel. Zdravniki delo opravljajo po zaključku delovnega časa za dodatno plačilo. Številni, ki se odločijo za zasebnega ponudnika, to storijo iz treh razlogov. Prvič, ker bodo prej prišli do oskrbe. Drugič, ker bo oskrba kakovostnejša. Tretjič, ker si to lahko privoščijo. Kupci zdravstvenih storitev na nobeni točki niso povzročili čakalne vrste za storitev v javnem zdravstvu. Niti je niso povzročili zdravniki, ki so storitev ponudili. Čakalne vrste so nastale, ker je v slovenskem zdravstvenem sistemu vse manj privlačnih delodajalcev, ker se slovenski šolski sistem izobrazi premalo doktorjev medicine in še bi lahko naštevali.

Končni efekt preganjanja “dvoživk”
Na Levici pojasnjujejo, da je treba popoldansko delo ukiniti, saj naj bi se prav zaradi tega v javnem zdravstvu ustvarjale vrste. A končni efekt nadvse spornega ukrepa bi lahko bil ravno nasproten. Številni zdravniki bi se namreč, ko bi bili postavljeni pred izbiro, odločili za polno zaposlitev pri zasebniku. Povpraševanje po storitvah in posledično po zdravnikih je tudi tam veliko, plače pa verjetno veliko višje. Kot je prebrati v medijih, na tej točki številni zdravniki, ki so še vedno v javnem sektorju, to delo opravljajo zaradi občutka dolžnosti in ne zaradi finančnih koristi. Te so veliko večje pri zasebnikih.

Gal Kovač