Strah pred Levico je tisti, ki sili stranko SD bolj v levo in zeleno – a če greš bolj levo od Levice, si lahko le še terorist!

Dejan Židan in Luka Mesec. Foto: sta

Kot smo že prejšnji teden pisali, je imela stranka SD v rdeči dvorani v “Titovem” Velenju (kot so ga sami poimenovali) programski kongres stranke, na katerem so se odločili iz rdeče prebarvati v zeleno. V katero stran gre njihova politika, nakazuje tudi izjava evroposlanca Mirana Brgleza, da nameravajo za boj proti podnebnim spremembam nameniti kar 30 milijard evrov roku desetih letih. Ob tem predsednik stranke Dejan Židan napoveduje pomik v skrajno levo, hkrati pa opozarja na pomiritev strasti s stranko Levica. O prihodnosti stranke SD in te vlade je novinar Luka Svetina v Temi dneva govoril z gostoma, političnima analitikoma Aljušem Pertinačem in Milošem Čiričem. 

Aljuš Pertinač, nekdanji član stranke SD pa tudi predsednik Mladega Foruma, je najprej komentiral dve glavni sporočili kongresa, pomika v levo in zeleno: “Mislim, da mislijo resno s pomikom v levo in zeleno, je pa vprašanje, na kakšen način se bo to pokazalo in ali jim bo to prineslo večjo politično podporo. Gre za stranko, ki je precej okostenela za te aktualne politične razmere, in vnaprej načrtuje vse takšne dogodke, posebej tako veliko ‘mašo’, kot je programski kongres stranke.” 

Strah pred Levico je tisti, ki sili SD bolj v levo in zeleno
Če gre za krizo identitete pri premiku v levo, je Pertinač dejal, da je to zmeraj vprašanje, ko gre stranka SD v vlado. “Takrat vedno govorijo, da bodo uveljavili levo demokratsko politiko, potem se izkaže, da tega ne morejo početi, razen mogoče delnih izjem, ko so bili največja vladna stranka. Ko pa niso, pa je njihov vpliv omejen. In zaradi tega pri članstvu prihaja do nezadovoljstva. Hkrati pa je tukaj stranka Levica, ki pa vidimo, da je že s tem, ko je odpovedala pogodbo o sodelovanju z vlado Marjana Šarca, takoj požela neke simpatije določenega volilnega telesa, in mislim, da je strah pred Levico tisti, ki sili SD bolj v levo in zeleno, ampak se bojim, da zaradi strahu kakšne pametne politične spremembe ne bo,” je prepričan Pertinač.

Ali v SD želijo s sloganom “zazrti v prihodnost” pritegniti mlade?
Kongres stranke SD je imel precej simbolike, kot “Titovo” Velenje, v “rdeči” dvorani, “zazrti so v prihodnost”, kar očitno kaže na to, da želijo biti všečni tudi mladim. Na vprašanje, ali je to mogoče, čeprav stranka spominja na svojo predhodnico, komunistično partijo, je Miloš Čirič dejal, da je pri mladih Slovencih spominjanje Tita podobno kot balkanska glasba. Mladi to gledajo idealizirano in na to računajo tudi v stranki.

Velenje, Rdeča dvorana. Programsko-statutarni kongres stranke SD. (Foto: STA)

Če greš bolj levo od Levice, si lahko le še terorist!
Čirič je pokazal zaskrbljenost, saj ne more verjeti, kako greš lahko bolj levo od Levice. “Bolj levo od levice si lahko le še terorist. Kam dlje, ne vem, kam lahko greš. Ta prostor pa je že zaseden in Levica je tukaj mnogo boljši interpret stvari, kot so oziroma kot bodo v SD lahko kadarkoli bili.” Je pa Čirič izrazil zadovoljstvo glede “premika v zeleno”, in sicer v smislu, da je zadovoljen, da so v stranki spoznali, da je bil T6 napaka. “Sicer pozno in veliko denarja smo za to vrgli, s katerim bi lahko kaj bolj pametnega naredili. Je pa razlika, če pravijo, da bodo 30 milijard namenili za ekologijo, je ena stvar, spet druga pa, da jih potem namenijo za neke študije.” Čirič še meni, da če se denar nameni za naprave za čiščenje, opremo, stroje, ki so energetsko varčni, je to sprejemljivo. “Po eni strani to pozdravljam, po drugi strani ne vem, kaj to pomeni, kam bo šel denar.”

Ali je “zeleno” le tržna niša, ki je ta trenutek aktualna? 
Zeleno je podobno kot elektrika – vsi jo imajo, vsi jo uporabljajo – in Čirič je prepričan, da pri nas še ni resne zelene stranke, ki bi se tako uveljavila, da bi kaj lahko naredili. “In tudi pri SD tega ne vidim. Zato mislim, da so samo izkoristili priliko. Če bi vedeli, kaj delajo, ne bi imeli takšnih razgovorov, kot so jih imeli na kongresu.”

Vodstvo stranke nima trdne podpore, opazno je precej zmede, tudi zaradi slabih rezultatov javnomnenjskih anket
Kot nekdanji član SD je Pertinač dejal, da je v stranki vedno vladala velika notranja demokracija, ki se manifestira v tem, da so vsi nezadovoljni z vodstvom stranke, razen ko imajo možnost to vodstvo zamenjati. “Ko je Janez Kocijančič sam odstopil po slabem volilnem rezultatu leta 96 in je bil izvoljen Borut Pahor do leta 2012, ko ga je premagal Igor Lukšič za deset glasov, ni prišlo do spremembe na čelu SD-ja, in nato je Lukšiča hitro nadomestil Dejan Žida. A z nobenim od teh člani niso bili zadovoljni, redkokdaj pa pride do kakšne spremembe. Menim pa, da je ta kaos posledica tega, da je stranka zelo odvisna od notranje dinamike, se pravi od tega, kaj članstvo misli, in drugo je, da je stranka zelo občutljiva na to javno podobo, ki se kaže v obliki javnomnenjskih anket, in ker jim slabo kaže, to še dodatno povzroča nervozo.”

Ideja evropske socialdemokracije je mrtva!
Miloš Čirič je poudaril, da je ideja evropske socialdemokracije mrtva. Mrtva je vsepovsod po Evropi. “Govorim o tisti socialdemokraciji, ki je delovala za relativno uspešno družbo brez krize. In vsepovsod po Evropi ima socialdemokracija težave, ker ne najde pravega odgovora na situacijo, kaj je treba storiti.” Rezultat tega oziroma dober pokazatelj pri nas je to, pravi Čirič, da je 300 tisoč ljudi, to je 15 odstotkov vsega prebivalstva, kreditno nesposobnih. “Srednji razred izginja, ravno srednji razred pa je bistvo socialdemokracije. Levica pa gradi na delavcih in tistih, ki izgubljajo, ki pa jih je tudi pri nas veliko.”

V ustavo smo zapisali pravico do pitne vode, glavni promotorji te ideje so bile leve stranke, ki so zdaj tiho!
Glede na to, da so v igri težke številke, kar 30 milijard evrov naj bi v 10 letih porabili za boj proti podnebnim spremembam, je vprašanje, ali v tem trenutku Slovenija potrebuje takšen boj ali bi morala prej urediti marsikaj drugega. Na primer, Zoran Janković gradi kanalizacijo čez pitno vodo, ki oskrbuje 300 tisoč ljudi v Ljubljani – to očitno ni zelena težava. Pri tem Pertinač pravi, da je 30 milijard velik zalogaj za Slovenijo, saj pomeni tretjino letnega proračuna. “Na kakšen način to želijo nameniti za varstvo okolja, ne vem, je pa res, da stranka SD ne uporablja enakih meril za naše in njihove.” Čirič sicer meni, da je cev dobro zavarovana, a je enakega mnenja, kot je Aljuš Pertinač, glede Magne. “Tudi tam lahko verjamemo, da ni problem, da je lakirnica na vodovarstvenem območju, a zakaj bi kdo pri zdravi pameti postavljal lakirnico na vodovarstveno območje? Če želimo biti okoljska država ali okoljska stranka, potem tega ne počnemo!”

Brglez in Židan (Foto: STA)

Bo Brglez naslednji predsednik države?
V Temi dneva so govorili tudi o ambicijah Milana Brgleza; potem ko se je špekuliralo, da bi rad postal predsednik stranke, se zdaj govori, da bi rad nasledil Boruta Pahorja. Aljuš Pertinač namreč Brgleza zelo dobro pozna, še iz študentskih dni, in pravi, da so njegove ambicije neizmerne. “Vemo, da je bil Brglez problem že v SMC, tako je SD sama uvozila ‘problem’, po drugi strani pa znotraj stranke hitro napreduje in njegove ambicije se zagotovo niso zmanjšale z izvolitvijo za evropskega poslanca, ampak kvečjemu povečale. Mislim, da predsednik stranke ne bi bil, bil pa bi vsekakor predsednik republike. Stranka bo imela s tem problem, če pride do tega, da kandidira, ker zagotovo znotraj stranke ne bodo s to potezo zadovoljni. Ne delam si pa iluzij, da centri moči tranzicijske levice ne bi ravno Milana Brgleza podprli znotraj SD-ja za predsednika države.”

Lana Božič