Pozor, migranti so že v deželi!

Foto: Demokracija

Ali se na slovenski zemlji znova ponavljajo prizori iz časa turških vpadov? Zadnji dogodki namreč potrjujejo številna opozorila, ki smo jih zadnja tri leta objavljali tudi v tedniku Demokracija – da je treba veliko bolje zavarovati predvsem južno mejo in nasploh omejiti migracije.

Vse od prvega migrantskega vala jeseni 2015 smo izčrpno poročali o težavah, ki jih prinašajo migracije – le s to razliko, da so množice migrantov, takrat večinoma iz Sirije, najprej pritiskale na mejne prehode, slovenska oblast pa jih je namestila v zbirne centre ter nato z avtobusi in vlaki pošiljala naprej v Avstrijo. Že takrat je postalo jasno, da večinoma ne gre za migracije iz humanitarnih razlogov, saj so prihajali v glavnem mladi moški (sposobni za vojsko!), medtem ko je bilo žensk in otrok zelo malo. Migranti, ki so takrat prihajali, so se celo hvalili z novimi mobilnimi telefoni in šopi denarja, ponujeno humanitarno pomoč pa so zavračali. O tem se v t. i. mainstream medijih seveda ni smelo niti govoriti niti pisati. Zato je bilo toliko več informacij, ki so do ljudi prišle iz alternativnih virov, denimo Twitterja in Facebooka, medtem ko so levičarska omrežja skušala zajeziti tovrstno informiranje z diskvalifikacijami o lažnih novicah in sovražnem govoru.

Migracije veliko stanejo!
Zdi se, da smo se prebivalci Slovenije navkljub umoru policista leta 2016 (ko je po poročilih medijev »duševno moteni« nemški državljan z mačeto ubil policista iz Brežic, izkazalo pa se je, da je bil »Nemec« v resnici pakistanskega rodu) kar nekako navadili na vse večjo množico migrantov. Posledice so občutili predvsem prebivalci na območju meje s Hrvaško, ki je zelo slabo varovana, zato so ilegalni prehodi migrantov tako rekoč že pravilo. Glede na namere oblasti, da postavijo nove migrantske zbirne centre v Beli krajini, v Jelšanah blizu Ilirske Bistrice in še kje, so se lokalni prebivalci organizirali v civilne iniciative in zahtevali referendum, ki pa ga je osrednja oblast v Ljubljani prepovedala in lokalne prebivalce postavila pred izvršeno dejstvo − da o svoji usodi ne morejo in ne smejo odločati sami, čeprav dnevno doživljajo tako rekoč gomazenje ilegalnih migrantov, ki za seboj ne puščajo samo smetišč, ampak tudi vlamljajo in nadlegujejo ljudi, tudi v nočnih urah. No, seveda pri tem migrantom pomagajo ne samo lokalni tihotapci, ki na ta račun dobro zaslužijo, ampak tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki se financirajo z davkoplačevalskim denarjem. Kot smo pisali že v prejšnji številki Demokracije, je voditeljica Pravno-informacijskega centra medijem celo priznala, kako sodelavci te organizacije pomagajo pri usmerjanju migrantov pri ilegalnih prehodih – pri tem pa prepričuje javnost, da to ni nič nezakonitega, ker migranti tako ali tako ne bi mogli legalno vstopiti v državo. No, zato pa večina ilegalnih migrantov, ki jih zajame policija, zaprosi za azil in tako dobijo status mednarodne zaščite – finančno kritje zanje pa seveda prevzame Republika Slovenija. Lahko si samo predstavljamo, koliko davkoplačevalskega denarja gre v te namene. Številke letijo v nebo!

Azilni dom poka po šivih!
Kako neobvladljive postajajo razmere v migrantskih centrih, dokazuje nedavno dogajanje v Azilnem domu na Viču v Ljubljani. V začetku prejšnjega tedna se je med kosilom zgodil incident, saj tam zaposleni varnostniki niso več obvladovali pritiska vse agresivnejših migrantov. Še več: varnostniki so se morali braniti s solzivcem, na pomoč so morali priskočiti policisti. Naj ob tem povemo, da v omenjeni ustanovi ta čas biva okoli 400 migrantov, kar je seveda dvakrat več od uradnih kapacitet, dom pa seveda poka po šivih, saj tja vozijo tiste, ki so morali zapustiti ciljne države (Nemčija, Francija …) in jih sedaj vračajo v Slovenijo, kjer so se najprej registrirali. Očitno se ponavlja zgodba iz leta 2000, ko je Azilni dom v Šiški (v neposredni bližini sedeža Ljubljanskega potniškega prometa) tudi pokal po šivih, kar je povzročalo nemir med migranti in strah lokalnih prebivalcev. Po eni strani so torej migranti upravičeno nezadovoljni z razmerami, še bolj pa zaposleni.

Azilni dom Vič
foto: tamino petelinšek / sta

Očitno pa je skušala Šarčeva vlada incidente pomesti pod preprogo, saj bi, če ne bi eden od zaposlenih obvestil Nova24TV o nastali situaciji, vse skupaj šlo v pozabo. A konec minulega tedna je prišlo do novega incidenta, saj naj bi bil eden od migrantov zahteval večjo sobo – ker pa je ni dobil, je seveda podivjal. Sledilo je prerivanje z varnostnikom. Slednji je bil tako primoran uporabiti lisice. Pri tem naj bi bil ilegalni migrant polomil zapornico, nastala naj bi bila škoda v višini tisoč evrov, ki jo bomo seveda plačali slovenski davkoplačevalci. Kot je poročala Nova24TV, naj bi že dan po dogodku iz azilnega doma neznano kam izginilo okoli 60 migrantov. Domnevajo, da so se odpravili proti Nemčiji, a bodo verjetno že kmalu deportirani nazaj v Slovenijo. Med njimi so tudi nevarni osebki, ki bi v vsaki normalni državi imeli policijsko spremstvo – razen seveda v Sloveniji. Nič čudnega, da je ljudi strah.

Ugrabitev Moravca in Šarčevo slepomišenje
Sredi minulega tedna pa je Slovenijo pretresel še veliko hujši dogodek. V sredo pozno zvečer smo na spletni strani objavili novico o tem, da so migranti (in tudi njihovi slovenski pomagači, ki so se izdajali za arheologe) v Beli krajini ugrabili 79-letnega Mirka Moravca. Motiv za ugrabitev še ni povsem znan. Moravcu so zvezali roke in noge, ga naložili v prtljažnik njegovega avtomobila, ga pokrili z odejo, nato pa so se odpeljali. Na poti so bili kar 6 ur, vmes so vsaj dvakrat prečkali tudi državno južno mejo, policija jih ni nikjer ustavila. Njegovo potovanje se je končalo šele pri meji z Italijo, v Sežani, migrante pa so nato aretirali italijanski varnostni organi. Kot je za Radio 1 dejal Moravec, so najprej z njegovim vozilom divje vozili na območju Kolpe in se zagozdili ob posekano drevo, iz česar sklepa, da so hoteli priti do Kolpe in ga vreči vanjo.

Marjan Šarec

 

Še bolj šokantno je bilo to, kar je sledilo. Izkazalo se je namreč, da je omenjene ilegalne migrante, ki so sodelovali pri ugrabitvi, slovenska policija enkrat že vrnila nazaj na Hrvaško, a so se (seveda ilegalno) vrnili nazaj. Podobno je bilo tudi s skupino migrantov, ki se je v Slovenijo vrnila z avtomobilom, ki so ga ukradli v Sisku, nato pa se pri Tepanju na avtocesti zapletli v prometno nesrečo, sami pa so s kraja nesreče pobegnili. No, na novico o ugrabitvi se je seveda začela odzivati tudi vlada, vključno s premierjem Marjanom Šarcem, ki je začel slovensko javnost prepričevati, naj se ničesar ne boji, da je Slovenija varna država in da sistem dobro deluje. Kot dokaz “dobre volje” je Slovenska vojska glede na zahteve po varovanju južne meje nekaj dni kasneje poslala 35 svojih pripadnikov, da bi pomagali varovati mejo, a je to seveda kaplja v morje in populistično norčevanje iz državljanov. No, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je bil samo za odtenek bolj odkrit; obmejnim prebivalcem je svetoval, naj se zaklepajo v svoje domove, čeprav je tudi po njegovem mnenju Slovenija varna država. No, kakor za koga …

Umazana propaganda
Najbolj umazano pri vsem tem je bilo seveda to, kako so mainstream mediji in posamezniki kmalu po novici o ugrabitvi sprožili propagandno protiofenzivo. Da bi prikrili Šarčevo nesposobnost pri vzpostavitvi varnih razmer za vse državljane, so začeli v javnost lansirati dezinformacije, da je šlo za insceniran dogodek, da je Moravec ugrabitev samo zaigral in da je bil verjetno za to tudi plačan. Kot trdijo naši viri, so s takšnimi umazanimi triki v četrtek dopoldne začeli poslanci LMŠ, ki so to govorili novinarjem, nato pa so se take domneve začele širiti tudi prek vidnih posameznikov, kot sta denimo razvpita Evgenija Carl in Domen Savič. In ker je takoj po tem dogodku sledila odločitev o organizaciji shoda v Črnomlju v soboto – tam je med drugim nastopil tudi ilirskobistriški župan Emil Rojc (SD), ki ni navdušen nad politiko svoje stranke do migracij –, so seveda propagandisti takoj našli motiv za “samougrabitev”: gre seveda za predvolilno potezo, za lov na glasove. Tovrstno levičarsko motoviljenje in pometanje pod preprogo je seveda pokazalo slabo vest vladajočih, ki imajo očitno velike osebne koristi od ilegalnih migracij – predvsem glede na to, da so migranti predvsem “mule”, ki pomagajo v mednarodni trgovini s prepovedanimi drogami.

Sprenevedava levičarska politika
Ob tem seveda ne smemo prezreti, da se je v letošnjem letu tudi nasploh dramatično povečalo število ilegalnih migrantov, ki prehajajo naše meje. Ta pritisk najbolj občutijo prebivalci krajev ob slovenski južni meji, zato pozivajo državo oziroma vladajočo politiko, naj zavaruje našo mejo in ljudi ter njihovo premočenje. Pozivi so bob ob steno predvsem zaradi levičarske vlade, ki jih zavestno ignorira. Slovenska vlada namreč zvesto služi načrtu levo liberalnih globalističnih elit, ki želijo ustvariti multikulturno utopijo v Evropi, zato migracij niti nima namena ustaviti. Nima pa poguma, da bi rekli bobu bob in povedali ljudem, da so pač v velikem načrtu prestrukturiranja evropske družbe v multikulturno utopijo kolateralna škoda, zato se vladajoča politika spreneveda in razglaša, da ni nobenih posebnih problemov glede migracij in da je slovenska meja zavarovana. Da gre za laži in sprenevedanje, prebivalci krajev ob južni meji dobro vedo, saj si zaradi migrantov, ki pojahajo po okolici, ne upajo v mraku zapuščati domov, ob belem dnevu pa pregledujejo škodo, ki je nastala ponoči. Vlomljene, oropane in onesnažene lope ter vikendi postajajo vsakdanja stalnica, kupi umazanije, ki ostanejo za migranti na začasnih počivališčih, tudi. V zadnjem času se je povečalo tudi število ukradenih avtomobilov, nekateri »podjetnejši« migranti si namreč ne nameravajo več brusiti podplatov peš, ampak se odpeljejo z ukradenimi vozili. Prejšnji teden pa smo doživeli še roparski napad in ugrabitev, saj so migranti ugrabili našega državljana in se z njegovim avtomobilom odpeljali s hrvaško-slovenske do slovensko-italijanske meje.

Da gre za lažnivo sprenevedanje levičarjev na oblasti, češ da je Slovenija varna, govorijo tudi številke. V občini Ilirska Bistrica imajo sedem policistov, ki naj bi zavarovali 55 kilometrov meje. Da je meja varna, lahko trdi samo popoln bebec ali pa nesramen lažnivec. Občani obmejnih območij se v pomanjkanju posluha vladajoče garniture skušajo samoorganizirati, a v tem primeru levičarska vlada dela vse, da bi takšno samoorganiziranje preprečila. Za nameček pa še servilni mediji, civilnodružbene organizacije in poklicni levičarki agitatorji na spletnih omrežjih občane ob južni meji obkladajo z lažnivci, ksenofobi, rasisti in fašisti.

Sicer pa sprenevedanje vladajoče leve politike razgaljajo tudi policisti, ki se pritožujejo, da je slovenska policija tako materialno kot personalno podhranjena, da bi lahko zavarovala slovensko mejo, še posebno zdaj, ko se migrantski val spet krepi. Tako policisti kot domačini krajev ob južni meji tudi opozarjajo, da so “tehnične ovire” oziroma ograja, ki je bila pred nekaj leti postavljena ob meji, na nekaterih mestih zelo “prepustne”. Marsikje je ograja razrahljana, če ni že kar preluknjana, tam, kjer so nameščena vrata, da bi domačini lahko dostopali do reke Kolpe, so polomljene ključavnice, se pravi, da so vrata v bistvu odprta. Tihotapci ljudi seveda to dobro vedo in zato migrante usmerjajo prav na ta mesta, da prečkajo slovensko mejo.

Migrantski val se krepi
Da se migrantski val krepi, nam kažejo tudi uradne številke, ki jih navaja policija na svojih spletnih straneh. V prvih štirih mesecih, od prvega januarja do šestega maja letos, so ujeli 3.022 ilegalnih migrantov, lansko leto v istem obdobju pa pol manj – 1.520. Policijski podatki za prvo trimesečje, ki obdelujejo ujete migrante po državah izvora, kažejo, da se je potrojilo število Alžircev, saj so jih ujeli 420 (lani 143), početverilo število Maročanov z lanskih 56 na 229 in podvojilo število Pakistancev z lanskih 106 na 226 ter Afganistancev z lanskih 46 v prvih treh mesecih na 101, če omenimo le štiri najbolj zastopane nacionalne skupine ilegalnih migrantov. Natančnejših podatkov za april in maj še ni, vendar že dnevne številke kažejo, da se migrantski val krepi. Samo v štiriindvajsetih urah s četrtka na petek prejšnji teden so na območju PU Koper ujeli 60 ilegalcev, na območju PU Maribor 47, v Pomurju (PU Murska Sobota) 13, na območju Bele krajine (PU Novo mesto) 23 in na Kočevskem (PU Ljubljana) sedem, skupaj torej 150 v enem samem dnevu! Koliko je tistih, ki so prešli mejo, pa jih niso ujeli, pa je nemogoče ugotoviti. Poznavalci menijo, da se ob množičnih migracijah lahko predvideva, da je na vsakega ujetega ilegalnega migranta “uspešno”, neopaženo torej, mejo prestopilo še šest do sedem ilegalcev. A kot rečeno, to je nemogoče natančno preveriti in tudi nemogoče ugotoviti, kje so tisti ilegalci, ki jih policistom ni uspelo ujeti.

Zloraba azila
Na žalost ne moremo vedeti niti tega, kje natančno so tisti, ki so jih policisti ujeli. Del teh vrnejo na Hrvaško, a kot kažejo izkušnje, ti hitro spet poskusijo preiti našo mejo. Del pa jih namestijo v azilne domove, kar pa je spet strel v prazno, saj ti kmalu uidejo iz azilnih domov. Pravzaprav jim je azilni dom le počivališče, kjer se na stroške slovenskih davkoplačevalcev odpočijejo, najejo, po potrebi tudi zdravstveno oskrbijo, nato pa pobegnejo v neznano. Podatki letošnjih prvih štirih mesecev kažejo, da je kar 94,1 odstotka tistih, ki so zaprosili za azil, izginilo in so postopki že ustavljeni. Prejšnji teden je MNZ na novinarski konferenci glede azilne politike podalo naslednjo oceno: »Resen problem pri obravnavi nedovoljenih migracij policistom povzročajo migranti, ki zlorabljajo postopek mednarodne zaščite. Zlorabe sistema mednarodne zaščite se kažejo v velikem razkoraku med številom izraženih namer in dejansko podanimi prošnjami za mednarodno zaščito. Če pogledamo podatke za lansko leto, ugotovimo, da smo obravnavali 4.265 izraženih namer podaje prošnje in 2.875 prošenj za mednarodno zaščito. Zaradi tega bi bilo treba spremeniti zakonodajo o mednarodni zaščiti in uvesti varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe. Sedanji sistem ‘primi in spusti’, ko nezakoniti migranti vedo, da se bodo lahko prosto gibali, če bodo zaprosili za mednarodno zaščito, pomeni izključno dejavnik pobega, zaradi česar zmanjšanja števila nezakonitih migrantov kratkoročno ni pričakovati.«

Podatki iz azilnih domov pa kažejo še na eno veliko zavajanje zagovornikov migracij, namreč na famo o ubogih in preganjanih ženskah in otrocih. Če upoštevamo pet narodnih skupin, ki so v letošnjem aprilu zaprosili za azil, vidimo, da je bilo največ Alžircev, in sicer 95, sledi jim 51 Maročanov, 43 Pakistancev, 33 Afganistancev in 29 Bangladešanov. Z izjemo dveh Maročank in ene Afganistanke so vsi prosilci za azil moški! Žensk med migranti je torej približno en odstotek, kar pomeni, da dejansko ne gre za preganjane begunce, pač pa v najboljšem primeru za ekonomske migrante, v slabšem pa za sumljive elemente, ki niso zaželeni niti v svojih državah.

Gašper Blažič, Bogdan Sajovic