Sindikalisti, ki naj bi se zavzemali za zaposlene, skoraj poskrbeli za zamudo pri uveljavitvi protikorona paketa!

Branimir Štrukelj, Ladislav Rožič in Lidija Jerkič (Foto: STA)

Sindikalisti bi skoraj poskrbeli za zamudo pri uveljavitvi protikoronapaketa. “Branimir Štrukelj, Ladislav Rožič in Lidija Jerkič iz interesne skupine delojemalcev so na današnji seji želeli, da DS ohrani sedemdnevno pravico do veta,” je v sredo za STA povedal Kovšca. Edina možna pravna pot je tako ostala pospešeno predlaganje in obravnavanje vetov, kar so nato storili v četrtek.

Državni svet je na izredni seji odločal o predlogih odložilnega veta na vse tri zakone iz drugega protikoronskega svežnja, ki jih je Državni zbor sprejel v torek. Svetniki z glasovanjem na daljavo pričakovano niso podprli vetov, kar pomeni, da bo zakone Državni zbor lahko poslal v razglasitev takoj, ko bo odločil o predlogih sklepov, da referendum o njih ni dopusten. Državni zbor se tako na izredni seji sestaja od 15. ure ter odloča o vladnih predlogih sklepov o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o vseh treh zakonih. Gre za novelo prvega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in prebivalcem, zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu in dopolnitev zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Sindikalisti skoraj poskrbeli za zamudo pri uveljavitvi protikorona paketa
Državni svet je sicer v sredo razpravljal o možnosti, da se pred iztekom sedemdnevnega roka odreče možnosti veta na omenjene zakone. A kot je pojasnil predsednik Alojz Kovšca, je sejo zaključil, saj je interesna skupina delojemalcev želela, da DS ohrani sedemdnevno pravico do veta, čeprav ga sami niso imeli namena predlagati.

Branimir Štrukelj, Ladislav Rožič in Lidija Jerkič iz interesne skupine delojemalcev so na današnji seji želeli, da DS ohrani sedemdnevno pravico do veta,” je takrat za STA povedal Kovšca. Opozorili so ga, kot je pojasnil, da krši zakon o državnem svetu, če svetnice in svetniki glasujejo o tem, da se odpovedujejo vetu, glasujejo prej.

“Ker nisem želel kršiti zakona o državnem svetu, sem to upošteval in sejo prekinil,” je takrat še pojasnil.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. (Foto: STA)

Edina možna pravna pot pospešeno predlaganje in obravnavanje vetov
Tako je predloge za veto vložila skupina dvanajstih državnih svetnikov s prvopodpisanim Milanom Ozimičem, da bi s tem pospešili postopke uveljavitve zakonov. Proti vetu na vse tri zakone so nato glasovali vsi prisotni državnih svetniki.

Ob tem Kovšca poudarja, da se je DS pravzaprav znašel v procesnih vrzeli. V želji, da pospešijo zakonodajni postopek ter posledično pripomorejo k čimprejšnji uveljavitvi nujno potrebne pomoči državljanom in gospodarstvu, je bila edina možna pravna pot pospešeno predlaganje in obravnavanje vetov, kar so tudi izpeljali.

Slika je simbolična (Foto: STA)

Interesne skupine in komisije DS ves čas spremljale in sodelovale, ne le v procesu sprejemanja temveč tudi priprave zakonskih rešitev
Ob tem je dodal, da so interesne skupine in komisije DS ves čas spremljale in sodelovale, ne le v procesu sprejemanja temveč tudi priprave zakonskih rešitev oz. ukrepov ter pri tem podale pozitivno mnenje. “Res je, da so opozarjale tudi na nekatere njihove pomanjkljivosti, ki pa ne odtehtajo nujnosti čimprejšnje implementacije. Vesel sem, da smo znova dokazali, da znamo premostiti politične razlike v dobro državljanov in skupin, ki v teh težkih in negotovih časih, nujno potrebujejo takojšnjo pomoč države,” je še dodal predsednik DS v četrtek.

Rok Krajnc