Tako ignorantski je minister Šabeder do problematike glede helikopterske nujne medicinske pomoči!

Minister za zdravje Aleš Šabeder. (Foto: STA)

Stanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) vzbuja vse več pozornosti in tudi poslanec SDS Tomaž Lisec je ministru za zdravje Alešu Šabedru postavil poslansko vprašanje glede te problematike. Da je ta resnično pereča, priča tudi podatek, da so pri LMŠ v programu, ki ni premogel več kot nekaj alinej, uspeli navesti vzpostavitev HNMP, prav tako pa že tri leta deluje medresorska komisija, ki pa do sedaj ni ukrenila ničesar. Sama ignoranca pa izhaja tudi iz ministrovega odgovora, med drugim na ministrstvu za zdravje očitno ne ločijo med tisoči in milijoni, sploh pa se niso pozanimali o ceni storitev v tujini. No, mi smo primerjave navedli že pred tedni!

Stanje helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji razburja že dlje časa in 23. oktobra je na ministra za zdravje Aleša Šabedra poslanec Slovenske demokratske stranke Tomaž Lisec naslovil tudi poslansko vprašanje. Uvodoma je zapisal, da je že 21. novembra 2016 bivša ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc izdala pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP).

Med drugim pravilnik govori tudi o tem, da Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za zdravje, določi število enot HNMP, njihovo razporeditev in način financiranja, obveznosti in organiziranost helikopterskega prevoznika, opremljenost in medicinsko opremo helikopterja HNMP. Kot pojasnjuje Lisec, se trenutno HNMP izvaja s pomočjo slovenske policije in vojske ter iz dveh baz – Brnika in Maribora.

V zvezi z opisanim je Lisec postavil naslednja vprašanja:
1. Koliko prevozov HNMP je bilo izvedenih v letu 2017 in koliko v 2018? Zanima me podatek za vsako bazo HNMP posebej.
2. Koliko finančnih sredstev je bilo namenjenih za izvajanje HNMP v letih 2017 in 2018?
3. Ali imajo helikopterji HNMP opremljenost in medicinsko opremo v skladu s pravilnikom in prilogo 6 tega pravilnika?
4. Kako se HNMP izvaja v nočnem času oziroma kateri ukrepi se predvidevajo za ureditev delovanja HNMP v nočnem času?
5. Ali se HNMP izvaja v skladu z evropskimi predpisi?
6. Ali se predvideva nakup novih helikopterjev za izvajanje HNMP?
7. Ali se predvideva vzpostavitev novih baz HNMP – npr. ena na letališču Cerklje in ena nekje na Primorskem?
8. Kakšne helikopterje za izvajanje HNMP imajo v sosednjih državah? Kakšna je cena teh helikopterjev?

Rešitev problematike HNMP v programu obljubljala tudi LMŠ, a očitno ne bo nič iz tega
Lista Marjana Šarca je sicer pred lanskimi državnozborskimi volitvami razburila s skopim programom; kar se tiče zdravstva, so svoje namene strnili v le nekaj alinej pod točko z naslovom “ohranitev javnega zdravstva – v središče postavljamo pacienta”. Da je situacija glede helikopterskega reševanja res pereča, priča tudi dejstvo, da je prav ta tema našla prostor v njihovem programu, in sicer kot “vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči”. Več podrobnosti takrat niso navajali. No, vlada Marjana Šarca je na delu že več kot leto dni, prišlo je celo do zamenjave ministra za zdravje in na tem področju ni nobenih sprememb, kar po vsej verjetnosti pomeni, da do rešitev na tem področju v času te vlade ne bo prišlo. Še en dokaz, da problem resnično ostaja in se ga zaveda tudi oblast, je delovanje medresorske skupine, ki že tri leta išče dolgoročne rešitve, a doslej ni storila ničesar. Tudi iz odgovora ministra Šabedra poslancu Liscu izhajata ignoranca in sprenevedanje do tega področja, uvodoma namreč pojasni pravne podlage izvajanja HNMP in doda: “Po drugi strani pa veljavna zakonodaja Evropske unije omogoča, da se HNMP še naprej izvaja z državnimi zrakoplovi.”

Vojaški helikopter (Foto: MORS)

“Skladno z navedenim sklepom se dejavnost HNMP v prevozniškem delu financira iz državnega proračuna. Pravice porabe za stroške prevozniškega dela HNMP so tako zagotovljene v finančnem načrtu ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za obrambo, ki tudi razpolagata s podatkom o višini sredstev za leti 2017 in 2018. Glede stroškov zdravstvenih ekip HNMP, ki se financirajo preko splošnega dogovora, vam v spodnji tabeli posredujemo podatke za leti 2017 in 2018,” so glede stroškov zapisali v odgovoru na ministrstvu za zdravje.

Na nas se je zdaj obrnil tudi poznavalec problematike, ki je uvodoma opozoril, da je HNMP, ki se izvaja kot namenska služba z namenskimi helikopterji, načeloma veliko cenejša kot takšna, ki se izvaja z večnamenskimi, veliko večjimi, vojaškimi helikopterji, kot na primer v Sloveniji: “Nihče še ni uspel izračunati, koliko znašajo dejanski stroški vzdrževanja teh helikopterjev, goriva in plač oziroma dodatkov k plačam vojaških pilotov.” Pri tem velja opozoriti, da je odgovor tudi poln napak. Eden od primerov je kar 58.465.547 evrov, ki jih minister navaja pod tabelo, ki naj bi bili všteti v sredstva OZG HNMP za izvajanje projekta združene ekipe HNMP GRZS. Očitno na ministrstvu ne ločijo med tisoči evrov in milijoni evrov, kot da so denarnice davkoplačevalcev brez dna. Še več, ministrstvu se očitno ni zdelo vredno pozanimati, kako zadeve potekajo v tujini: “V sosednjih državah deluje več prevoznikov oziroma operaterjev z različnimi plovili. Ministrstvo ne razpolaga s podatki o vrstah, tipih in cenah teh plovil.”

Helikopterska nujna medicinska pomoč

Letenje z reševalnimi helikopterji trikrat cenejše kot z vojaškimi, pozabimo lahko tudi na sofinanciranje s strani EU
Kot smo na spletnem portalu Nova24TV poročali že pred tedni, takšen obseg helikopterskega reševanja v tujini – z namenskimi bazami – izvedejo za trikrat nižji strošek oziroma za približno 2 milijona evrov. Za reševanje se namreč uporabljajo manjši helikopterji, kot je cougar, ki ga za reševanje uporablja Slovenska vojska, ura letenja pa stane 6 tisoč evrov. Običajno se reševanje izvaja s helikopterji tipa airbus H145, katerega ura letenja stane približno 2 tisoč evrov. Večnamenskost tako več kot očitno ne funkcionira in deluje v škodo tako davkoplačevalcem kot pomoči potrebnim, kajti kapacitete so omejene. Vojaški helikopterji delujejo tudi pri iskanju in reševanju, kar je njihova naloga. Dokler helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvaja Slovenska vojska, prav tako ne bomo mogli koristiti sredstev Evropske unije, ki bi lahko financirala do 80 odstotkov namenske helikopterske nujne medicinske pomoči.

Foto: Airbus

Vojaški helikopterji niso primerni za reševalne prevoze, včasih je bilo to področje zgledno urejeno
Pomembno je pri tem poudariti tudi, da vojaški helikopterji sploh niso ustrezno opremljeni za opravljanje reševalnih prevozov, pač pa so urejeni kar “po domače”, v primeru, da se kakšnemu tujcu med reševanjem pripeti nezgoda, pa bi bila Slovenija podvržena celo mednarodnemu škandalu in sramoti. Helikopterski prevozi so sicer že bili zgledno organizirani v času prve vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za zdravje vodil Andrej Bručan. Takrat je storitve izvajalo podjetje Flycom.

Rok Krajnc

  • Nata
  • Andrej

    Saj imamo, kar smo hoteli:
    “Helikopterski prevozi so sicer že bili zgledno organizirani v času prve vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo za zdravje vodil Andrej Bručan. Takrat je storitve izvajalo podjetje Flycom.”
    Samo, da ni Janša. Saj tako ali tako volilci vse plačajo.

    • Igor Pavlič

      Kako je takrat6 prišlo do sprejema uredbe, v kateri je kot monopolist za izvajanje helikopterskega reševanja zapisan kar AMZS, ni znao. Uredbo je decembra 2005 podpisal premier Janez Janša. AMZS je za podizvajalca najel podjetje Flycom, ki je v Nemčiji najelo reševalni helikopter. Janša je takrat v intervjuju rekel, da je bil objavljen javni razpis za izbiro izvajalca helikopterskih prevozov in da je bil izbran najboljši ponudnik, dokazali pa so mu, da javnega razpisa sploh ni bilo. Bručan je pogodbo sklenil brez razpisa! Ampak ni šlo za laganje! Valentin Hajdinjak, premierov predstavnik za stike zb juavnostjo je lepo in razumljuivo razložil: “Predsednik vlade ni bil ne zaveden, niti ni zavajal, temveč je šlo za lapsus. Premier je namreč v zadnjem tednu dni dal več kot deset različnih intervjujev in izjav domačim in tujim medijem, v katerih je govoril o drugi obletnici vlade, uvedbi evra in pripravah na predsedovanje Slovenije EU”.

  • dež

    Dodati je potrebno, da je pri helikopterskem reševanju eden najpomembnejših parametrov kratek odzivni čas. Vojaški helikopterji niso namensko opremljeni za reševanje, zato se medicinska oprema vsakokrat nosi v helikopter, kar ta čas nepotrebno podaljša.
    Kolikor mi je znano, v Avstriji takšen helikopter vzleti ob vsaki nesreči na avtocestah. Odzivni čas je odložena telefonska slušalka, pri nas pa že 5 let mastno plačujemo medijsko kampanjo, kam naj se vozniki razvrstijo v primeru prometne nesreče na AC. Sem prepričan, da bi za porabljeni oglaševalski denar že zdavnaj lahko kupili vsaj en reševalni helikopter.
    Stvari so znane in v drugih EU državah funkcionirajo, zato ni nobene potrebe po odkrivanju tople vode. Se mi zdi, kot v večini primerov pri nas, da se stvari zapletajo zaradi zaslužkov.

  • Celcar Mojca

    Ne zavedajo se pomembnosti helikopterjev, ker (za zdaj) nimajo težav z zdravjem! Tisti, ki pa imamo izkušnje z manjšimi bolnišnicami in transporti v večje bolnišnice (UKC) pa vemo, da je le to nujno!!!