Ugledni akademiki? Ne! Lakaji tranzicijske levice, večina med njimi s propadlimi političnimi ambicijami!

Foto: STA

Režimski mediji nas že dva dni posiljujejo z javnim pismom levičarskih elitistov, s katerim skušajo preprečiti nastanek tretje Janševe vlade. Pismo ni prav nič kredibilno že zaradi nabora skrajno levičarsko usmerjenih ljudi, odvisnih od davkoplačevalskega denarja, a mnogi med njimi so tudi nekdanji vidni politiki – veliko smo jih našli, da so aktivno politično delovali.

Na Nova24TV smo že poročali o javnem pismu levičarskih elitistov z naslovom “Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!” Pismo so med drugim objavili na vseh portalih medijev v lastništvu tranzicijske levice in spornih tujih skladov. Podpisalo ga je 75 imen, gre pa za znane privilegirance iz akademskega sveta, uredništva pa jih opisujejo kot “ugledna imena”. Prav vsi so odvisni od davkoplačevalskega denarja, mnogi od njih pa so prej kot kakršnikoli intelektualci v resnici nekdanji skrajno levičarski politiki. V nadaljevanju prilagamo njihov abecedni seznam!

Bebler do funkcij neuspešno poskušal z različnimi strankami
Anton Bebler je dolgoletni profesor na Fakulteti za družbene vede, ves čas pa je tudi politično aktiven. Leta 2002 je kandidiral na predsedniških volitvah kot kandidat DeSUS, leta 2014 pa je nastopil kot kandidat na volitvah v Evropski parlament in sicer na listi Socialnih demokratov, pravne naslednice Zveze komunistov Slovenije. Tudi njegova žena Darja Lavtižar Bebler je bila aktivna političarka, med drugim je bila poslanka Državnega zbora, najprej v okviru Liberalne demokracije Slovenije, leta 2007 pa je prestopila k SD. Preden je vstopila v politiko, je delovala kot režimska novinarka. Anton Bebler je sicer sin partizana Aleša Beblerja, ki je po revoluciji, v kateri so komunisti brutalno umorili prek 100 tisoč nedolžnih žrtev samo na slovenskih tleh, ves čas zasedal visoke funkcije.

Anton Bebler (foto: STA)

Bohinc v politiki že od časov totalitarne SFRJ, zdaj pa sodeluje z radikalcem Brglezom
Rado Bohinc se je pričel udejstvovati v politiki še v času totalitarne Socialistične federativne republike Jugoslavije in sicer je leta 1988 postal minister za gospodarstvo SFRJ. Nasprotoval je osamosvojitvi. Ustanovil je Socialdemokratsko unijo in se pridružil Združeni listi socialnih demokratov, že leta 1992 je bil izvoljen v Državni zbor, leta 1993 pa je postal minister za znanost in tehnologijo. Kljub temu, da ni bil izvoljen za poslanca niti na volitvah leta 1996, niti 2000, je tega leta postal minister za notranje zadeve, kasneje pa se je večkrat omenjal kot morebiten ustavni sodnik. Tudi Bohinc poučuje na režimski FDV, konec leta 2018 pa je soustanovil društvo Akademija za družbeno odgovornost, katerega predsednik je postal kar zloglasni radikalec Milan Brglez.

Rado Bohinc (Foto: STA)

Čokova je soustanoviteljica Foruma 21 in nekdanja ministrica za šolstvo
Lucija Čok je soustanoviteljica Foruma 21 Milana Kučana ter nekdanja ministrica za šolstvo in šport v vladi dr. Janeza Drnovška.

Lucija Čok (Foto: STA)

Debenjak je bil pozicioniran visoko v ZKS
Aktiven v politiki je bil tudi Božidar Debenjak, ki je bil od svoje mladosti član ZKS, med drugim je bil predsednik Univerzitetne konference oz. (od 1986) predsedstva Univerzitetnega komiteja ZKS v Ljubljani ter hkrati član predsedstva Mestnega komiteja ZKS in od 1986 idejne komisije CK ZKS; na nadomestnih volitvah pa je bil konec 80. let izvoljen tudi v Centralni komite ZKJ.

Božidar Debenjak in Slavoj Žižek (Foto: STA)

Glavič je bil zagrizen socialist in nasprotnik privatizacije
Po osamosvojitvi je politik postal Peter Glavič in sicer je bil aktiven kot poslanec Liberalnodemokratske stranke v Državnem zboru, bil pa je tudi član Državnega sveta. Gre za zagrizenega socialista, sam pravi, da dober gospodar ne prodaja, temveč kupuje. Na žalost se ni izteklo po njegovih zamislih. Tako je kar nekaj velikih podjetij propadlo ali pa so bila prodana tujim investitorjem.

Peter Glavič (Foto: STA)

Griefova sodelavka MI in strokovna sodelavka skrajne Levice
Dolgoletna LGBT aktivistka in sodelavka Mirovnega inštituta Tatjana Greif sicer ni političarka, a njene politične preference so kljub temu kristalno jasne, leta 2018 smo poročali, kako je postala strokovna sodelavka skrajne Levice. Še pred tem je bila kandidatka za evropsko poslanko na listi Konkretno Jelka Kacina.

Tatjana Greif (Foto: STA)

Hribarjevo je Kučan inštaliral v Demos, da bi ga rušila od znotraj
Zanimiva je politična pot Spomenke Hribar, ki je bila na prvih demokratičnih volitvah izvoljena v Državni zbor kot pripadnica liste Slovenske demokratične zveze, bila pa je celo predsednica njenega poslanskega kluba. V resnici je šlo za agentko zadnjega šefa ZKS Milana Kučana, ki ji je bila zaupana naloga, da od znotraj pomaga rušiti Demos. Leta 1992 je bila odpoklicana in od takrat dalje se ne ukvarja več z aktivno politiko, kljub temu pa zasebno ostaja dobra prijateljica Kučana.

Spomenka (Diklić) Hribar in Milan Kučan (foto: arhiv Demokracije)

Keber nosilec liste kandidatov za evropske poslance Solidarnosti
Aktiven politik je bil tudi Dušan Keber, ki je bil minister za zdravje v šesti vladi pod vodstvom dr. Janeza Drnovška. Kasneje se je še dodatno radikaliziral, leta 2014 je bil namreč nosilec liste skrajne stranke Solidarnost na volitvah v Evropski parlament.

Dušan Keber (printscreen: Planet TV)

Ker Kocka nima doktorata, je pod javno pismo prispeval podpis svoje žene
Med podpisniki je tudi zdravnica, internistka in endokrinologinja Andreja Kocijančič, žena nekdanjega politika in funkcionarja Janeza Kocijančiča, kar vse pojasni. Kocijančič je bil med drugim predsednik CK Zveze mladine Slovenije, minister v vladi Staneta Kavčiča, direktor družb Interexport in Adria Airways, po osamosvjitvi pa je deloval v okviru SD.

Andreja Kocijančič in Janez Kocijančič (Foto: Mediaspeed)

Marksistični ekonomist Kovač je nekdanji vidni član LDS
Do vidnejših funkcij se sicer ni uspelo dokopati enemu vodilnih teoretikov marksistične ekonomije Bogomirju Kovaču, a tudi ta je bil neuspešen kandidat LDS na predsedniških volitvah leta 1995, bil pa je tudi predsednik Ekonomskega sveta RS na predlog te stranke, prav tako je bil član Liberalne akademije in Foruma za levico.

Bogomir Kovač (Foto: STA)

Kristan je bil prvi predsednik Državnega sveta
Pravnik Ivan Kristan je svoj pečat v slovenskem politične prostoru pustil kot prvi predsednik Državnega sveta.

Ivan Kristan z vodjo poslanske skupine Jankovićeve PS Jožefom Kavtičnikom (Foto: STA)

Mencinova odgovorna za več deset tisoč umorjenih nerojenih otrok
Metka Mencin je profesorica na režimski FDV in sodelavka Mirovnega inštituta, v preteklosti pa je bila tudi poslanka ZSMS, gre pa za zloglasno podpornico umorov nerojenih otrok, med drugim se je borila za vpis 55. člena v ustavo.

Metka Mencin (Foto: STA)

Pejovnik sekretar levičarskih šolskih ministrov, nato pa do propada pripeljal Drnovškovo Gibanje za pravičnost in razvoj
Nekdanji rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik je bil v preteklosti mestni svetnik LDS v Ljubljani, kot Drnovškov naslednik pa se je znašel na mestu šefa Gibanja za pravičnost in razvoj. Vodenje slednjega mu ni šlo dobro od rok, saj so društvo formalno ukinili. V času ministrovanj Čokove in Slavka Gabra je bil državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport.

Stane Pejovnik v dobri družbi (Foto: STA)

Mencinger na listi osramočenega Jankovića s skrajno levičarskimi stališči ni uspel priti v Evropski parlament
Med podpisanimi najdemo še enega neuspešnega politika in sicer dolgoletnega profesorja režimske Pravne fakultete Jožeta Mencingerja, ki se je potegoval za mandat evropskega poslanca na listi Pozitivne Slovenije pod vodstvom osramočenega ljubljanskega šerifa Zorana Jankovića. Mencinger je takrat na soočenjih razburjal s svojimi skrajno levičarskimi stališči, ki se jih ne bi sramovala niti skrajna Levica.

Mencinger zagovornik škodljive tajkunizacije. (Foto: STA)

Pirjevec nekdanji vidni član LDS, ki je prestopil v Solidarnost
Režimski zgodovinar Jože Pirjevec sicer ni zasedal vidnejših funkcij v slovenski politiki, kljub temu pa se je kot aktiven član vse od leta 2005 dalje udejstvoval v okviru LDS, kasneje je leta 2013 na protestih rušil vlado Janeza Janše in leta 2014 je nastopil kot kandidat na volitvah v Evropski parlament na listi skrajne stranke Solidarnost pod vodstvom že omenjenega Kebra.

Jože Pirjevec alias Giuseppe Pierazzi na ustanovnem kongresu stranke Solidarnost. (Foto: STA

Repe soustanovil Forum 21, nato se je pridružil tudi Solidarnosti
Božo Repe je skrajno levičarski politični aktivist in kot tak tudi soustanovitelj Kučanovega Foruma 21, leta 2013 pa je bil med vodilnimi člani Odbora za pravično in solidarno družbo, ki se je pozneje preoblikoval v stranko Solidarnost.

Foto: sta

Po neuspehu v okviru ZSMS Saleclova na drugačne načine razburja javnost
Renata Salecl je sodelavka Mirovnega inštituta in nekdanja žena marksističnega filozofa Slavoja Žižka, leta 1990 pa se je neuspešno potegovala za mandat poslanke na listi ZSMS. Kljub temu, da ni več aktivna v strankarski politiki, še danes razburja in deli javnost s svojimi skrajnimi stališči.

Renata Salecl napada Viktorja Orbána (Foto: posnetek zaslona)

Rus je bil Jankovićev mestni svetnik
Tudi Andrej Rus je pristaš osramočenega Jankovića, leta 2006 je bil na njegovi listi izvoljen v ljubljanski mestni svet, pojavil pa se je še kot podpredsednik propadle stranke Zares.

Bogdan Biščak in Andrej Rus (Foto: STA)

Svetlik uničeval socialno državo kot minister v Pahorjevi vladi
Med podpisniki najdemo še enega nekdanjega rektorja ljubljanske univerze in sicer Ivana Svetlika, ki je bil v času vlade Boruta Pahorja minister za delo, družino in socialne zadeve, na listi SD pa je kandidiral tudi na državnozborskih volitvah leta 2011.

Ivan Svetlik (foto: STA).

Štrajn pripadnik Alternativne akademije in nekdanji mestni svetnik LDS
Kot smo na Nova24TV že poročali, je Darko Štrajn sodelavec Alternativne akademije, nekdanje Liberalne akademije, ki je za svoje delovanje že prejela davkoplačevalska sredstva, prav tako pa je bil mestni svetnik LDS v Ljubljani.

Našteli smo le najbolj prepoznavne. Skoraj vsi so tako ali drugače povezani z levo ideologijo in strankami, ki jo predstavljajo. Mnogi so bili sodelavci zloglasne UDBE. O tem pa več prihodnjič.

Darko Štrajn v zlatih časih Liberalne demokracije Slovenije. S svojo Alternativno akademijo je zaslužil 248 tisoč evrov. (Foto: STA)

Rok Krajnc