[Video] Šarec ni komunist? Poglejte si to njegovo navdušenje nad revolucionarnim nasiljem!

Marjan Šarec (Foto: posnetek zaslona)

Potem ko je Šarec prejšnji teden v državnem zboru komunizem skušal podtakniti svojim političnim nasprotnikom, ki zagovarjajo svobodno in konkurenčno šolstvo, sam pa zagovarja prisilno državno šolstvo, ugotavljamo, da je takšne taktike uporabljal že v preteklosti. Na partizanski proslavi na Menini planini pred letom in pol je namreč na dolgo in široko hvalil komunizem, ki ga sicer ni nikoli izrecno omenil, nasprotnikom pa je takrat skušal podtakniti poveličevanje totalitarizmov. Prav tako jim je skušal podtakniti širjenje t. i. “sovražnega govora”, nato pa hvalil prisotnost partizanskega komandanta, ki naj bi mu osebno v preteklosti grozil z nasiljem. Kako si predstavlja svobodo, pa je dal jasno vedeti, ko je leto 1945 opisal kot prag svobode. Prav takrat so se začeli masovni povojni poboji, prav tako pa se je pričel desetletja trajajoč totalitarizem!

V soboto, 1. julija 2017, je ob 11. uri na Menini planini potekala spominska slovesnost ob 72. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 75. obletnici prihoda II. grupe odredov na Štajersko. Tam je bil prisoten Marjan Šarec, takrat še kot kamniški župan, ki se je tudi tam pokazal v pravi, tj. krvavo rdeči barvi. Gotovo je želel s svojim govorom navdušiti tudi zadnjega vodjo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milana Kučana, ki je na slovesnosti sedel v prvi vrsti in se je ob Šarčevih besedah zlovešče smehljal.

V govoru je dal jasno vedeti, kako si predstavlja svobodo, kot prag svobode je označil kar leto 1945: “Ljubitelji, poznavalci in ohranjevalci zgodovine, tukaj na Menini planini, spet se nas je veliko zbralo, da počastimo pretekle dogodke, ki nikakor ne smejo utoniti v pozabo, ravno zaradi današnjega dogajanja. Danes slavimo preboj. Junaški preboj, preboj brez upa zmage, skoraj že na pragu svobode leta 1945. Tudi danes potrebujemo preboj. Potrebujemo preboj iz vsesplošne apatije, zagrenjenosti, nezainteresiranosti in tudi sovražnih govorov in vnašanja razdora med slovensko družbo. V 21. stoletju, ko bi človek pričakoval, da smo dozoreli, da bomo zmogli živeti skupaj, da bomo zmogli prebroditi tudi razlike, se stvar slabša. Morda celo je upanja zelo malo. Ampak upanje bo takrat, ko bomo od besed prišli k dejanjem. Ko se bomo dvignili iz svojih foteljev, prešli od Facebooka in sovražnega govora v komentarjih k vstajenju in šli vsak iz svojih domov in bomo aktivni v boju proti temu, da bi nas spirali med sabo in vsak dan govorili, da ne moremo živeti skupaj in da imamo dve Sloveniji. Ne, imamo samo eno Slovenijo. Mi danes ne posiljujemo nikogar, kot pravijo, z NOB-jem, z neko zgodovino, ki bi morala biti že davno preteklost. Ne! Mi samo poudarjamo tisto, kar je bilo res in kar se je zgodilo.” Da, prav ste prebrali, še kot župan Kamnika je Šarec izrazil svoje nasprotovanje svobodi govora, leto, ko so se dogajali masovni povojni poboji nedolžnih žrtev in se je začela totalitarna diktatura, pa je označil kar kot “prag svobode”!

Šarec se je ponašal s prisotnostjo partizana, ki mu je pred tem grozil z nasiljem
Šarec nato ni pozabil pohvaliti prisotnosti partizanskega komandanta, ki še danes rad komandira iz ozadja in je sedel tik ob Kučanu: “Danes sedi med nami Franc Sever Franta. Franc Sever Franta, ki je kot 22-letni mladenič vodil preboj tukaj, na Menini planini, ko je bilo vse izgubljeno, ko ni vedel ne kod ne kam, ampak imel je pogum. Seveda ga je bilo verjetno strah, koga pa ni strah. Tudi nas je lahko danes strah nekaterih, ki hodijo po Sloveniji in nas prepričujejo s svojimi žaljivimi tviti in venomer opozarjajo, kakor da vojna ne bi bila končana in da smo še vedno tam, kamor so nas hoteli nekateri strpati ali pa so nam hoteli nekateri tudi vzeti svoj jezik.”

A medtem ko Šarec svari pred t. i. “sovražnim govorom”, seveda ne pove, da se v resnici gotovo tudi sam boji nasilja s strani Frante, ki še vedno rad komandira iz ozadja, ko pa mu ne uspe, pa se posluži tudi groženj s fizičnim nasiljem. Potem ko je občinski svet spomladi 2015 soglasno izglasoval preimenovanje kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču, prav tako pa je to storil tudi občinski svet v Komendi, so zaradi tega glasno protestirali veljaki zveze borcev. Kot je poročal Reporter, je bilo celo slišati, da naj bi Šarcu partizanski komandant Franta zagrozil, da ga bo zaradi tega preimenovanja kar “na gobec”. Grožnje so dobro zalegle, Šarec je nato skušal razveljaviti odlok o preimenovanju, in to kar dvakrat, a prvič ni dobil ustrezne podpore svojih občinskih svetnikov, drugič pa so mu to onemogočili občinski svetniki iz Komende, ki so vztrajali pri poimenovanju knjižnice po Balantiču. Podobno je, kot je še poročal Reporter, Šarec tudi ob odprtju kapelice žrtvam povojnim pobojem v Kamniški Bistrici junija 2015 v nagovoru prizadel svojce nedolžnih žrtev, zlasti pobite črnogorske narodnosti, s katerimi danes, kot da se ne bi zgodilo nič, navezuje stike s končnim ciljem pobratenja občin.

Franc Sever Franta je sedel ob Milanu Kučanu (Foto: posnetek zaslona)

Uporabil je tudi tipične taktike skrajne Levice in poveličevanje totalitarizma skušal podtakniti nasprotnikom
Potem ko je totalitarizem opisal kot svobodo in ga poveličeval v svojem celotnem govoru in z besedo ni omenil komunizma, kar je bistvo tega, za kar je šlo, je uporabil tipično skrajno levičarsko taktiko in skušal poveličevanje totalitarizma podtakniti svojim nasprotnikom: “Naj si ne delajo utvar tisti, ki danes poveličujejo ustaštvo in druge kolaborantske režime, da če bi Tretji rajh zmagal, da bi mi danes še živeli. Kajti izdajalce so najprej uničili, kajti izdajo ljubimo, izdajalcev ne, so rekli. Zato, spoštovane zbrane in zbrani, bodimo aktivni. Nehajmo samo jamrati, se pogovarjati in govoriti, kaj je narobe, ampak začnimo biti dejavni, kajti vsak od nas je odgovoren, najprej zase, potem pa tudi za družbo. Pa naj bo od najmanjšega posameznika do tistega, ki je na najvišjih funkcijah. In le tako bo potem Slovenija spet taka, kakršna je bila leta 1941, ko je bilo veliko ljudi, ki so zbrali pogum ne vedoč, kaj jih čaka, in tudi osvobodili Slovenijo in zaradi njih smo danes tukaj, da jim izkažemo to čast. Mi, ki ne vemo in nikoli ne bomo vedeli, kaj je to mraz, kaj je to lakota, kaj so to nečloveški napori in kaj je to, ko švigajo krogle okoli tebe. Mi lahko to samo poskušamo razumeti in jim izkažemo čast. Smrt fašizmu!” Že  s tem govorom je bilo jasno ne le, da za Šarca totalitarizem predstavlja svobodo, pač pa tudi, kako sprevrženih taktik se poslužuje za diskvalifikacijo političnih nasprotnikov. Enkrat jim očita poveličevanje na primer ustaštva in “kolaborantstva”, ko se veter obrne, pa še komunizma!

Totalitarni simboli so bili vseprisotni. (Foto: posnetek zaslona)

J. Ž.