fbpx

[Video] Legendarni hrvaški novinar Velimir Bujanec o cenzuri in sovražnem govoru: “Oni so tisti, ki sovražijo, oni so tisti, ki so se transformirali v sovražnike v svojem enoumju!”

Velimir Bujanec (Foto: Nova24TV)

Zakaj se zdi, da je članek v tedniku Mladina povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici? Predstavitev knjige Manifest za evropski preporod francoskega filozofa Alaina de Benoista. Prevajalec Primož Kuštrin je želel ob predstavitvi knjige z gostom, hrvaško-ameriškim pisateljem, publicistom in profesorjem Tomislavom Sunićem spregovoriti o fenomenu t.i. nove evropske desnice, ki se je rodila leta 1968 in ni politično gibanje, pač pa šola mišljenja. Podpira tako ideje levega, kakor tudi desnega političnega prostora in deluje v polju metapolitike, domene vrednot, prek katerih lahko posredno vpliva tudi na politično dogajanje. Recenzijo slovenskega prevoda Benoistovega Manifesta je naredil Igor Kernel, ki je spisal tudi spremno besedo, distribucijo in prodajo knjige pa je prevzela založba Buča. Tik pred napovedanim in s strani Knjižnice Otona Župančiča predhodno že potrjenim javnim dogodkom pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega.

No, mi smo seveda za pojasnilo prosili tako knjižnico Otona Župančiča, kot tudi Mladino. Iz knjižnice so nam obljubili odgovor na naša novinarska vprašanja, a jih do zaključka produkcije oddaje Drugorazredni nismo prejeli. Nam je pa odgovoril odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž, katerega smo prosili za komentar, zakaj so pravzaprav nasprotovali predstavitvi te knjige, če so jo dejansko prebrali in če so kakorkoli poskušali vplivati na knjižnico, da predstavitev odpove. Ta je zapisal: “Navodila za pisanje tega članka smo dobili od vrhovne sove, ki živi v manjšem gozdičku pri Ribnici. Zelo dolgo nas je prepričevala, naj to napišemo, ker je ravno odpadlo listje z borovcev in ji je to delalo nemalo preglavic. Obrnite se direktno nanjo.”

No, če se vam zdi takšno obnašanje odgovornega urednika nekega slovenskega medija do novinarja, ki samo profesionalno opravlja svoje delo, primerno, pa presodite sami. Dr. Sunića, ki v knjižnici Otona Župančiča obiskovalcem zaradi omenjenega incidenta ni mogel predavati, dobro pozna znani hrvaški novinar, znan po svojem kritičnem poročanju o hrvaški vladi, Velimirju Bujancu. Poglejmo si, kaj je povedal o njem.

Koliko je resnice na tem, da gre na neonaciste in nacionaliste?
Zadeva je pravzaprav zelo enostavna. Govora je o starih floskulah, nadaljevanje starega boja udbaško komunističnega lobija, ki je dr. Sunića in njegovo sestro preganjal že za časa bivše komunistične Titove Jugoslavije. Gospod Sunić je ugleden hrvaški diplomat, ki je bil profesor v Združenih državah Amerike, bil je politični emigrant. Malo je znano, da je bila njegova sestra v času komunizma, ker so pri njej našli primerek kulturne revije, ki se je imenovala Nova Hrvaška, zaradi kosa časopisa, zaprta v zaporu v Stari Gradiščici.

Komunistični tožilci so bili ta čas pomembne osebe v hrvaški družbi. Danes so del t.i. rdeče elite. Podobna situacija, kot jo imate pri vas v Sloveniji, zato ni niti malo slučajno, da Mladina, ki se financira z udbaškim kapitalom, z denarjem tajkunov, ki so ga nagrabili v bivši Udbi, zato jim sploh ne morem reči medij, deluje kot propagandna mašinerija. Še naprej deluje propaganda proti hrvaškim domoljubom in uglednim intelektualcem, ki so znani po svetu. Trači na račun gospoda Suniča so nekaj, kar bi lahko poimenovali, citiral bom Trumpa, vem, da ga je on citiral – fake news.

Podobne obtožbe letijo tudi na račun ameriškega predsednika, zakaj se torej čudimo, da udbaški otroci, zaposleni v Mladini, enako počnejo tudi v Sloveniji, kot njihovi brati dvojčki na Hrvaškem. Podobna revija kot Mladina obstaja tudi na Hrvaškem. Pri nas je tragedija večja, saj bi oni vsi propadli, če bi bili na svobodnem tržišču. Financirajo se iz javnega denarja in na ta način obstojijo. Ne vem, če je tako tudi v primeru Mladine, a tudi mi imamo take medije in portale, recimo List nacionalne manjšine, tako imenovane srbske nacionalne manjšine. Popuvčeve novice, okrog katerih so se zbrali ljudje iz tednika Feral, ki je propadel, saj ni mogel obstati na hrvaškem trgu.

Zdaj hrvaška država daje tri milijone kun, to je 400 tisoč evrov na leto za financiranje takšnih medijev. Po drugi strani pa imamo bivšega ministra kulture dr. Zlatka Hasanbegovića, ki je s prihodom Karamarkove vlade uklonil sredstva, zato so proti njemu organizirali vstajo. Govorimo torej o parazitih, ki služijo floskulam identičnim tistim v bivši Jugoslaviji, da bi odstranjevali ljudi, ki so odrasli v demokratičnem svetu in ki želijo svobodno misliti. Naj spomnim, da je dr. Sunič ameriški državljan, ima ameriški potni list in ta škandal, ki se mu je zgodil v Sloveniji, je zato še toliko večji.

Midva govoriva o neverjetnih pritiskih na slovenske in tuje avtorje. Spremljate tudi vse večje pritiske na opozicijske medije, ki kritizirajo pozicijo. Predsednik vlade Marjan Šarec je izkoristil spletno stran vlade, kjer je pozval državne medije, naj ustavijo financiranje medijev, kot je Nova24TV, bojda zaradi širjenja sovraštva. Kako kot hrvaški novinar gledate na ta napad?
Podoben primer imamo tukaj mi z mojo oddajo. Ves čas me prijavljajo. Moja oddaja gre v eter v živo in lahko se zgodi, da včasih kakšen moj gost pretirava, a se jaz od njegovega mnenja ogradim in se ljudem opravičim, če je gost pretirava. Smatram, da je škoda, da Hrvaška in Slovenija nimata tega, kar imajo ZDA, to je prvi amandma. Mediji v Sloveniji in na Hrvaškem so v 90 odstotkih primerov v rokah bivših komunistov in na to ne smem pristati, da nas bivši zagovorniki cenzure, ljubitelji Edvarda Kardelja in Josipa Broza Tita učijo, kaj je svoboda in kaj je demokracija. Oni so si vzeli ta prostor in mislijo, da imajo pravico, a je nimajo, zato mislim, da je dobro, da se mediji v prihodnje povezujejo, na srednjeevropskem nivoju, kot denimo naša in vaša televizija, saj bomo na ta način močnejši pri svojem sporočilu. Pritiski obstajajo tudi na Hrvaškem, tudi mi imamo premiera – vi ste govorili o Šarcu, mi pa imamo na Hrvaškem predsednika vlade, ki je opravljal diplomsko delo, v resnici magistrsko delo, ne … maturo (smeh), delal jo je na temo propagande v komunizmu in si za vzor vzel Karla Marxa in Edvarda Kardelja.

Šarec se ne razlikuje kaj dosti od Andreja Plenkovića, s to razliko, da sta v drugih strankah. Tudi na Hrvaškem imamo cirkusante na politični sceni in mislim, da je Šarec običajen cirkusant, ki pa ga ne smemo vzeti neresno, njega je treba vzeti zelo resno, ker je Udba svoje ljudi na politični sceni v Sloveniji premeteno namestila. Obstaja cel niz umetnih strank, ki vsakič med seboj oblikujejo neko koalicijo. To pa ste najbolje videl pri vaši bivši, ne morem se spomniti, kako ji je ime. Prepevala je komunistične pesmi. Se bom spomnil kasneje. V glavnem, ko je imela težave z Evropsko komisijo … Govora je o tem, da na Hrvaškem prav tako obstaja cenzuriranje medijev, toda neuspešno, ker ima Hrvaška zelo močno diasporo, ki podpira neodvisne medije in mi se bomo proti temu borili.

Oni imajo kontrolo nad nacionalno televizijo, gre za promigrantsko politiko, gibanje za Novo Evropo, toda naroda nimajo pod kontroli. Narod si enostavno ne želi, da bi na izpraznjene prostore Hrvaške prišli ljudje, ki kulturno semkaj ne spadajo, in zaradi česar mi o tem ne bi smeli govoriti. Na Hrvaškem je zelo negativen trend … No ta se imenuje Alenka Bratušek, rekel sem vam, da se bom spomni. Skratka, imamo predele Hrvaške, ki so neposeljeni, trend izseljevanja mladih ljudi je velik zaradi slabe ekonomske situacije. Zdaj pa se ljudje sprašujejo, kdo jih bo na teh področjih, denimo v Slavoniji, nadomestil?

Hrvaška živi od turizma, imamo 12 milijard letnega prihodka od turizma, zamislite si, Bog ne daj, da se zgodi neka slaba stvar z migranti, da bi denimo okupirali jug. Propadel bi nam turizem, ki je najpomembnejša hrvaška gospodarska panoga. Slovenija se bo srečala s podobnimi težavami. Slej ko prej se lahko vam zgodi nekaj slabe, toda kdo bo potem kriv? Tisti, ki vodijo zgrešeno bruseljsko politiko odprtih vrat. Znotraj Evropske unije imamo stranke, ki vodijo drugačno politiko, mi imamo denimo Viktorja Orbana, ki je pokazal celi Evropi, na kakšen način je potrebno ščititi nacionalne interese, razvijati lastno gospodarstvo in zadržati Madžare v njihovi državi. Temu vzoru morata slediti tudi Hrvaška in Slovenija.

Kako kot neodvisni novinar medija, ki je kritičen do hrvaške oblasti, gledate na očitke ki letijo na vas in slovenske medije, da širite kulturo sovraštva?
Najprej to. Mi se z gnusom distanciramo od kakršnegakoli sovražnega govora. Popolnoma brez smisla je ljudi, ki so se borili za zlom komunistične diktature v Jugoslaviji obtoževati sovraštva. Oni so tisti, ki sovražijo, oni so tisti, ki so se transformirali v sovražnike v svojem enoumju, saj so bili v času komunizma oni tisti, ki so preganjali ljudi, ker so nosili kavbojke, tisti, ki so strigli ljudi, če so imeli malo daljše lase. Spomnimo se tega, oni so tisti, ki so zapirali ljudi, ker so želeli nekaj svobodno povedati, zapeti kakšno pesem, ki njim ni bila po volji. Oni so tisti, ki so bili stebri bivšega totalitarnega sistema. In sedaj oni želijo nam reči, da smo mi tisti, ki promoviramo sovraštvo samo zato, ker jih nismo lustrirali.

In to argumentirajo s tem, da poročamo kritično do migrantov …
Da. Zakaj bi bila borba za svoje ljudi, za zaščito svojih meha, za ohranitev lastne krščanske identitete pomenila sovraštvo proti komurkoli? Absolutno, jaz imam veliko prijateljev, ki so Muslimani, Albanci, Madžari in Slovenci. Ne sprejemam etiketiranja, da kogarkoli sovražim, toda menim, da se ne smemo braniti, ker so ljudje jezni name. Na hrvaškem medijskem prostoru je precej bolj radikalnih novinarjev od mene, mislim v profesionalnem pristopu, a niso tako na tnalu, kot jaz. Motim jih, ker imam dobro gledanost, zato, ker imam veliko podporo med ljudmi, veliko podporo naših izseljencev in oni točno vedo, kako velik vpliv imam.

Ponavljam, predsednica države Kolina Grabar Kitarović je imela v predvolilni kampanji podporo samo s strani moje oddaje Bujica, vsi drugi mediji, govorimo o televizijskih medijih, so bili pod kontrolo bivšega komunističnega predsednika Iva Josipovića, ki je bil nadaljevanje politike Stipeta Mesića, a med Mesićem in Josipovićem, pa tudi Milanom Kučanom, da me bodo razumeli slovenski gledalci, obstaja ista povezava.

Tudi, ko je bil na oblasti Milanović, smo bili mi edina opozicija, moja oddaja, sploh ne cela televizija, samo moja oddaja. Tudi njega smo zrušili. In oni bi nam govorili o sovraštvu, čeprav je največja sporočila proti slovenskemu narodu izustil ravno Zoran Milanović. S sovraštvom je govoril tudi o Srbiji in srbskem narodu. Mi smo imeli vojno s Srbijo, toda jaz osebno Srbov ne sovražim. Imam pa hrvaško kri in želim ščititi interese svojega naroda, ga postaviti na prvo mesto in tako delujem kot novinar.

Očitajo vam, da ste populist. Kako jim odgovarjate?
Če je populizem to, da želim Hrvaško po meri hrvaškega človeka, da imam rajši jagnjetino kot suši, potem sem res populist. Ker mi je jagnjetina boljša in ne bom se izdajal za nekaj, kar nisem. Če sta mi v evropski politiki bolj všeč Viktor Orban in Matteo Salvini, kot pa Angela Merkel ali Emmanuel Macron, potem naj govorijo, da sem populist. Oni si neprestano izmišljajo nove in nove etikete, da bi nas marginalizirali in da bi v Evropi preprečili ameriški scenarij. Ponavljam, Donald Trump je bil s strani mainstream medijev pred volitvami obsojen na poraz. S strani 90 odstotkov ameriških medijev.

Zahvaljujoč moderni konservativni revoluciji, ki se je zgodila v tamkajšnjih medijih, zahvaljujoč raznim lokalnim televizijam, socialnim omrežjem, je Trump uspel zmagati. Vaše oblastnike moti, ker v Sloveniji obstaja televizija, kot je Nova24TV, ki je neodvisna. Skrbi jih, ker obstaja politik, kot je Janez Janša, ki pravi, da ne bo nastopil v programu POP TV-ja ali še huje, na javni televiziji, ki je v rokah komunistov. To pa zato, ker lahko  nastopi na televiziji Nova24TV, ki je svobodna. Njih tudi pri nas skrbi, ker na Hrvaškem obstaja alternativna televizija. Skrbi jih, ker imam dolg jezik, ker, če bi bili zdaj še v času komunizma, bi ti iz Mladine meni in vam najraje odrezali jezik, ali pa nas za tri leta zaprli. To je njihova toleranca, to je njihovo sovraštvo.

V resnici so oni tisti, ki sovražijo druge, mi pa smo tisti, ki nam z njimi ni problem sesti za isto mizo in se pogovarjati. Vrnem se še enkrat k Suniću. Niti prebrali niso njegove knjige, pa so pozvali k prepovedi predstavitve takšne knjige. No, gospodje, najprej preberite, poglejte. Oni imajo problem, ko na desni politični opciji obstaja nekdo, ki ima nekaj v glavi, saj so oni hoteli, da bi v Sloveniji in na Hrvaškem desnico prikazali kot skupek nenormalnih ljudi, neznalce, ki ničesar ne vedo. Zdaj pa se pojavljajo novi, mladi ljudje, ki imajo dobre evropske kontakte, ki so pristojni, znajo kupiti dobre čevlje, to jih zdaj moti. Njih moti, da ima patriotizem, torej domoljubje, sprejemljiv obraz. Zdaj nas ne morejo več predstavljati kot strašila in to jih moti. S tem, ko so prepovedali predstavitev knjige v Sloveniji, so mu pravzaprav samo naredili reklamo, ker verjamem, da obstaja več načinov, kako se bo knjiga še tiskala. Morda v nakladi Demokracije, pa bodo skupaj z Boštjanom M. Turkom predstavili knjigo več tisoč ljudem. Vsaka prepoved je dobra reklama.

Gospod Bujanec, najlepša hvala, ker ste sodelovali v tem izjemno zanimivem pogovoru.
Hvala vam, Luka, dal vam bom roko, pa čeprav sem jaz gost v vaši oddaji, no, vi pa ste gost na naši televiziji. Namerno nisem izbral studija Bujice. Upam, da bomo še sodelovali, sicer pa velik pozdrav dragim prijateljem Slovencem. Mi Hrvati bomo k vam prišli na smučanje, ker vas imamo za izjemno prijateljski narod in sijajne sosede.

C. Š.