[Video] Strokovnjaka Rupel in Udovič o slovensko-hrvaških odnosih: Reševanje implementacije odločbe arbitražnega sodišča bi bilo dobro za nekaj let odložiti!

Borut Pahor in Zoran Milanović (Foto: STA)

Predsednik republike Borut Pahor se je v četrtek na Otočcu prvič srečal z novoizvoljenim hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem. Voditelja sta se na delovnem kosilu zavzela za poglobitev sicer dobrih prijateljskih odnosov, pa tudi za reševanje odprtih vprašanj med državama. Slovensko-hrvaške odnose sta v oddaji Tema dneva komentirala tudi nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in profesor FDV dr. Boštjan Udovič, ki sta opozorila, da predsednika republik ne bosta odločilno vplivala na odnose med državama. Kot sta povedala sogovornika, bi bilo dobro reševanje implementacije odločbe arbitražnega sodišča za nekaj let odložiti. Nova vlada po vsej verjetnosti niti ne bo imela časa za to, pa tudi na Hrvaškem bodo novembra potekale parlamentarne volitve. V zadnjem času je slovenska zunanja politika izrazito lovila ravnotežje med prioritetami, ki bi si jih morali postaviti jasneje. Udovič meni, da bi se morali osredotočiti na Evropsko unijo, Rupel pa je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil slovensko-ameriške odnose.

Predsednik republike Borut Pahor se je v četrtek na Otočcu prvič srečal z novoizvoljenim hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem. Voditelja sta se na delovnem kosilu zavzela za poglobitev sicer dobrih prijateljskih odnosov, pa tudi za reševanje odprtih vprašanj med državama. Pahor je povedal, da razume kot izraz naklonjenosti, prijateljstva, tudi njunega medsebojnega zaupanja, da se je novi predsednik Milanović odločil, da prvi obisk opravi v Sloveniji. Milanović pa je povedal: “To je za mene prvi obisk, to je prvi obisk in nisem slučajno tukaj. Slovenija je država, ki je v mnogo čem podobna, ima veliko skupnih točk s Hrvaško, zgodovino, kulturo. Gre za intenzivne vsakodnevne odnose ljudi, poslovnih ljudi, lastnikov nepremičnin, to je ena prepletenost, ena zdrava prepletenost in odnos, ki je dober in ki je po mojem lahko še boljši.” Predsednika sta se dotaknila vseh najpomembnejših odprtih vprašanj med državama, kot sta meja in vstop Hrvaške v schengensko območje, pri čemer sta se strinjala, da ne bodo rešena čez noč.

Hrvati veliko pričakujejo od nove slovenske vlade
Za Pahorja še vedno obstaja tudi drugi slovenski pogoj, da država pristane na vstop sosedov v schengensko območje. “Če se do takrat vprašanje uveljavitve odločbe arbitražnega sodišča o določitvi meje ne bo uveljavilo, bo to obremenjevalo odločitev o širitvi schengena na Hrvaškem,” je povedal glede tega Pahor. Novi hrvaški predsednik je sicer poudaril, da je prenos zunanje meje EU na Hrvaško v interesu Slovenije, glede vprašanja meje med državama pa je vztrajal, da je osnova zanj mednarodno pravo in ne arbitraža. Je pa Milanović med vrsticami vendarle namignil, da Hrvati od menjave slovenske vlade veliko pričakujejo, morda tudi nove dvostranske pogovore glede mejnega vprašanja. V četrtek je sicer nove puščice proti Hrvaški izstrelil predsednik v odstopu, Marjan Šarec in sicer na račun njihovih poostrenih nadzorov tovornih vozil na slovenski meji.

Dr. Boštjan Udovič in dr. Dimitrij Rupel v oddaji Tema dneva (Foto: Nova24TV)

Predsednika republik ne bosta odločilno vplivala na odnose med državama
O slovensko-hrvaških odnosih so se pogovarjali tudi v oddaji Tema dneva na Nova24TV, kjer je voditelj Luka Svetina gostil nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in profesorja diplomatskih in konzularnih odnosov s Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča. Rupel je uvodoma povedal: “Ne vem, zakaj je prišel. Predpostavljam, da iz nekih simboličnih razlogov, da pokaže dobro voljo, na nek način je to dobro voljo že kazal pred volitvami.” Izpostavil je tudi, da predsednika republike ne bosta odločilno vplivala na potek odnosov v prihodnje in na reševanje zapletov. Udovič je nato poudaril, da je Milanović v času vlade dr. Mira Cerarja odstopil od arbitražne odločbe, Rupel pa je še spomnil, da je pred časom na dan prišla informacija, da je prav Milanović nekdanjemu premierju Ivici Račanu svetoval, naj odstopi od sporazuma, ki ga je sklenil s slovenskim premierjem dr. Janezom Drnovškom, ki je bil po Ruplovem mnenju boljši od sporazuma med Pahorjem in Jadranko Kosor.

Borut Pahor in Zoran Milanović (Foto: STA)

Reševanje implementacije odločbe arbitražnega sodišča bi bilo dobro za nekaj let odložiti
Vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca sta vztrajali pri odločbi arbitražnega sodišča, vprašanje pa je, ali bo tudi nova vlada Janeza Janše vztrajala pri tem. Udovič je pri tem spomnil na odločitev Državnega zbora, da vztrajamo pri odločbi arbitražnega sodišča, ki je bila sprejeta soglasno: “Mislim, da bo to prihodnji zunanji minister vzel v obzir, ko bo to reševal. Bi pa poudaril, kot sem že večkrat, da morda ni čas za reševanje te arbitražne sage. Dajmo to malo z mize, da se glave ohladijo in bomo morda čez nekaj let lažje našli rešitev.” Tudi Janša je v sredo v predsedniški palači dejal, da v dveh letih in pol niti ne bo časa za to, sploh glede na hrvaške parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma novembra. Udovič meni, da bi bilo dobro reševanje tega problema odložiti še za dalj časa: “Mi smo po mojem mnenju naredili napako, ko smo takoj začeli z implementacijo, kjer smo naleteli na zid. Posledice so bile vidne v tem, da ni bilo komunikacije med dvema vladama, kar pa je problematično. Imamo veliko več stvari, ki nas povezujejo s Hrvati, kot pa stvari, ki nas ločujejo.”

Tudi Rupel se strinja, da bi bilo dobro reševanje arbitražnega sporazuma za nekaj časa odložiti: “Mislim, da, kar se tiče naših odnosov, niso najslabši. Mislim, da ta pavza, ki je bila zadnja leta, ko ni bilo pravih odnosov, ko so se zmerjali po televiziji in tako naprej, da je bila zelo slaba. Mislim, da se da normalno te odnose peljati naprej. Ne smemo se tudi predajati raznim čustvenim pogledom na schengen in tako naprej. Mislim, da je logično, da mora Slovenija podpirati Hrvaško, da čimprej postane članica schengena, da mi odmaknemo problem od naših meja, govorim seveda o migrantih.” Po Ruplovem mnenju bo imela sposobnejša ekipa, ki prihaja, veliko možnosti za ureditev odnosov med Slovenijo in Hrvaško.

Slovenija seveda lahko blokira Hrvaško pri vstopu v schengensko območje, a kot je izpostavil Udovič, sta pred Hrvaško na vrsti za vstop še Romunija in Bolgarija: “Če bo kdo blokiral Hrvaško, to ne bo Slovenija, ampak bosta to Francija in Nemčija.”

Dr. Boštjan Udovič (Foto: Nova24TV)

Zunanji minister nove vlade se bo v svojem mandatu moral ukvarjati predvsem s predsedovanjem EU
V zadnjih letih je bilo, predvsem s strani opozicije, slišati številne kritike na račun zunanjih ministrov Cerarja in Karla Erjavca. Udovič meni, da smo pravzaprav lovili ravnotežje med prioritetami, ki bi si jih morali postaviti jasno: “To je gotovo Evropska unija in to so tudi naši interesi znotraj Evropske unije in mislim, da smo v zadnjih desetih letih tukaj morda malo zaspali.” Opozoril je še, da bo predsedovanje EU leta 2021 krepko drugačno, kot je bilo leta 2008: “Mi ne predsedujemo dejansko svetu zunanjih ministrov in tudi ne predsedujemo dejansko Evropski uniji, tako da bo tukaj položaj predsednika vlade manj viden, isto pa je s položajem zunanjega ministra.”

Dr. Dimitrij Rupel (Foto: Nova24TV)

V zadnjih letih so bili zapostavljeni tudi slovensko-ameriški odnosi in naše obveznosti iz članstva v zvezi NATO
Po Ruplovem mnenju pa se bo moral novi zunanji minister, ki bo po vsej verjetnosti dr. Anže Logar, prednostno posvetiti slovensko-ameriškim odnosom: “Mislim, da bo moral seveda se ukvarjati tudi s Hrvaško, biti kolikor se da popustljiv in spreten pri tem, da se kaj ne zatakne, sicer pa imamo problem z zvezo NATO, problem imamo s financiranjem naše obrambe, kar sicer ni zunanja politika. Problem imamo tudi z nenavzočnostjo na odru Evropske unije, na prizorišču, kjer se odloča o prihodnosti Evropske unije. Tam nas ni, naši predstavniki tam ne nastopajo, nimajo idej.” Majhna država po Ruplovem mnenju nima fizične moči, a ima lahko dobre ideje. Udovič je sicer mnenja, da se bo moral novi zunanji minister ukvarjati predvsem s predsedovanjem EU.

Rok Krajnc