[Video] Strokovnjaka Rupel in Udovič o slovensko-hrvaških odnosih: Reševanje implementacije odločbe arbitražnega sodišča bi bilo dobro za nekaj let odložiti!

Borut Pahor in Zoran Milanović (Foto: STA)

Predsednik republike Borut Pahor se je v četrtek na Otočcu prvič srečal z novoizvoljenim hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem. Voditelja sta se na delovnem kosilu zavzela za poglobitev sicer dobrih prijateljskih odnosov, pa tudi za reševanje odprtih vprašanj med državama. Slovensko-hrvaške odnose sta v oddaji Tema dneva komentirala tudi nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in profesor FDV dr. Boštjan Udovič, ki sta opozorila, da predsednika republik ne bosta odločilno vplivala na odnose med državama. Kot sta povedala sogovornika, bi bilo dobro reševanje implementacije odločbe arbitražnega sodišča za nekaj let odložiti. Nova vlada po vsej verjetnosti niti ne bo imela časa za to, pa tudi na Hrvaškem bodo novembra potekale parlamentarne volitve. V zadnjem času je slovenska zunanja politika izrazito lovila ravnotežje med prioritetami, ki bi si jih morali postaviti jasneje. Udovič meni, da bi se morali osredotočiti na Evropsko unijo, Rupel pa je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil slovensko-ameriške odnose.

Predsednik republike Borut Pahor se je v četrtek na Otočcu prvič srečal z novoizvoljenim hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem. Voditelja sta se na delovnem kosilu zavzela za poglobitev sicer dobrih prijateljskih odnosov, pa tudi za reševanje odprtih vprašanj med državama. Pahor je povedal, da razume kot izraz naklonjenosti, prijateljstva, tudi njunega medsebojnega zaupanja, da se je novi predsednik Milanović odločil, da prvi obisk opravi v Sloveniji. Milanović pa je povedal: “To je za mene prvi obisk, to je prvi obisk in nisem slučajno tukaj. Slovenija je država, ki je v mnogo čem podobna, ima veliko skupnih točk s Hrvaško, zgodovino, kulturo. Gre za intenzivne vsakodnevne odnose ljudi, poslovnih ljudi, lastnikov nepremičnin, to je ena prepletenost, ena zdrava prepletenost in odnos, ki je dober in ki je po mojem lahko še boljši.” Predsednika sta se dotaknila vseh najpomembnejših odprtih vprašanj med državama, kot sta meja in vstop Hrvaške v schengensko območje, pri čemer sta se strinjala, da ne bodo rešena čez noč.

Hrvati veliko pričakujejo od nove slovenske vlade
Za Pahorja še vedno obstaja tudi drugi slovenski pogoj, da država pristane na vstop sosedov v schengensko območje. “Če se do takrat vprašanje uveljavitve odločbe arbitražnega sodišča o določitvi meje ne bo uveljavilo, bo to obremenjevalo odločitev o širitvi schengena na Hrvaškem,” je povedal glede tega Pahor. Novi hrvaški predsednik je sicer poudaril, da je prenos zunanje meje EU na Hrvaško v interesu Slovenije, glede vprašanja meje med državama pa je vztrajal, da je osnova zanj mednarodno pravo in ne arbitraža. Je pa Milanović med vrsticami vendarle namignil, da Hrvati od menjave slovenske vlade veliko pričakujejo, morda tudi nove dvostranske pogovore glede mejnega vprašanja. V četrtek je sicer nove puščice proti Hrvaški izstrelil predsednik v odstopu, Marjan Šarec in sicer na račun njihovih poostrenih nadzorov tovornih vozil na slovenski meji.

Dr. Boštjan Udovič in dr. Dimitrij Rupel v oddaji Tema dneva (Foto: Nova24TV)

Predsednika republik ne bosta odločilno vplivala na odnose med državama
O slovensko-hrvaških odnosih so se pogovarjali tudi v oddaji Tema dneva na Nova24TV, kjer je voditelj Luka Svetina gostil nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in profesorja diplomatskih in konzularnih odnosov s Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča. Rupel je uvodoma povedal: “Ne vem, zakaj je prišel. Predpostavljam, da iz nekih simboličnih razlogov, da pokaže dobro voljo, na nek način je to dobro voljo že kazal pred volitvami.” Izpostavil je tudi, da predsednika republike ne bosta odločilno vplivala na potek odnosov v prihodnje in na reševanje zapletov. Udovič je nato poudaril, da je Milanović v času vlade dr. Mira Cerarja odstopil od arbitražne odločbe, Rupel pa je še spomnil, da je pred časom na dan prišla informacija, da je prav Milanović nekdanjemu premierju Ivici Račanu svetoval, naj odstopi od sporazuma, ki ga je sklenil s slovenskim premierjem dr. Janezom Drnovškom, ki je bil po Ruplovem mnenju boljši od sporazuma med Pahorjem in Jadranko Kosor.

Borut Pahor in Zoran Milanović (Foto: STA)

Reševanje implementacije odločbe arbitražnega sodišča bi bilo dobro za nekaj let odložiti
Vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca sta vztrajali pri odločbi arbitražnega sodišča, vprašanje pa je, ali bo tudi nova vlada Janeza Janše vztrajala pri tem. Udovič je pri tem spomnil na odločitev Državnega zbora, da vztrajamo pri odločbi arbitražnega sodišča, ki je bila sprejeta soglasno: “Mislim, da bo to prihodnji zunanji minister vzel v obzir, ko bo to reševal. Bi pa poudaril, kot sem že večkrat, da morda ni čas za reševanje te arbitražne sage. Dajmo to malo z mize, da se glave ohladijo in bomo morda čez nekaj let lažje našli rešitev.” Tudi Janša je v sredo v predsedniški palači dejal, da v dveh letih in pol niti ne bo časa za to, sploh glede na hrvaške parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma novembra. Udovič meni, da bi bilo dobro reševanje tega problema odložiti še za dalj časa: “Mi smo po mojem mnenju naredili napako, ko smo takoj začeli z implementacijo, kjer smo naleteli na zid. Posledice so bile vidne v tem, da ni bilo komunikacije med dvema vladama, kar pa je problematično. Imamo veliko več stvari, ki nas povezujejo s Hrvati, kot pa stvari, ki nas ločujejo.”

Tudi Rupel se strinja, da bi bilo dobro reševanje arbitražnega sporazuma za nekaj časa odložiti: “Mislim, da, kar se tiče naših odnosov, niso najslabši. Mislim, da ta pavza, ki je bila zadnja leta, ko ni bilo pravih odnosov, ko so se zmerjali po televiziji in tako naprej, da je bila zelo slaba. Mislim, da se da normalno te odnose peljati naprej. Ne smemo se tudi predajati raznim čustvenim pogledom na schengen in tako naprej. Mislim, da je logično, da mora Slovenija podpirati Hrvaško, da čimprej postane članica schengena, da mi odmaknemo problem od naših meja, govorim seveda o migrantih.” Po Ruplovem mnenju bo imela sposobnejša ekipa, ki prihaja, veliko možnosti za ureditev odnosov med Slovenijo in Hrvaško.

Slovenija seveda lahko blokira Hrvaško pri vstopu v schengensko območje, a kot je izpostavil Udovič, sta pred Hrvaško na vrsti za vstop še Romunija in Bolgarija: “Če bo kdo blokiral Hrvaško, to ne bo Slovenija, ampak bosta to Francija in Nemčija.”

Dr. Boštjan Udovič (Foto: Nova24TV)

Zunanji minister nove vlade se bo v svojem mandatu moral ukvarjati predvsem s predsedovanjem EU
V zadnjih letih je bilo, predvsem s strani opozicije, slišati številne kritike na račun zunanjih ministrov Cerarja in Karla Erjavca. Udovič meni, da smo pravzaprav lovili ravnotežje med prioritetami, ki bi si jih morali postaviti jasno: “To je gotovo Evropska unija in to so tudi naši interesi znotraj Evropske unije in mislim, da smo v zadnjih desetih letih tukaj morda malo zaspali.” Opozoril je še, da bo predsedovanje EU leta 2021 krepko drugačno, kot je bilo leta 2008: “Mi ne predsedujemo dejansko svetu zunanjih ministrov in tudi ne predsedujemo dejansko Evropski uniji, tako da bo tukaj položaj predsednika vlade manj viden, isto pa je s položajem zunanjega ministra.”

Dr. Dimitrij Rupel (Foto: Nova24TV)

V zadnjih letih so bili zapostavljeni tudi slovensko-ameriški odnosi in naše obveznosti iz članstva v zvezi NATO
Po Ruplovem mnenju pa se bo moral novi zunanji minister, ki bo po vsej verjetnosti dr. Anže Logar, prednostno posvetiti slovensko-ameriškim odnosom: “Mislim, da bo moral seveda se ukvarjati tudi s Hrvaško, biti kolikor se da popustljiv in spreten pri tem, da se kaj ne zatakne, sicer pa imamo problem z zvezo NATO, problem imamo s financiranjem naše obrambe, kar sicer ni zunanja politika. Problem imamo tudi z nenavzočnostjo na odru Evropske unije, na prizorišču, kjer se odloča o prihodnosti Evropske unije. Tam nas ni, naši predstavniki tam ne nastopajo, nimajo idej.” Majhna država po Ruplovem mnenju nima fizične moči, a ima lahko dobre ideje. Udovič je sicer mnenja, da se bo moral novi zunanji minister ukvarjati predvsem s predsedovanjem EU.

Rok Krajnc

  • pajot

    Glavno je,da smo mastno plačali arbitražnike,Sokolca in Drenikovo.
    Za prazen nič.

    • RATATA

      Ne za nič(!) ZA OGROMEN MINUS!!!

      • pajot

        To se razume samo po sebi.
        Milijoni so šli u krasni qurac,meje pa še zmeraj nimamo.

        • RATATA

          OO, si me spomnil na pokojno staro mater, ki so vsakomur, če jo je vprašal, “kako ste kaj?” odgovorili:
          “za enqrc ud ovce, na tabulšem konc!” hahaha

  • bubamara

    Slovenci kot diplomati smo za Hrvate čisti amaterji. Dokazano večkrat v zgodovini. Hrvati si gradijo močno državo, sicer temelječo na nacionalizmu, vendar močno. Slovenci gradimo liberalno družbo, ki vsako leto izgublja stik z pravili kaj je prav in kaj ni v življenju. V bistvu živimo v državi in ne vemo kaj bi z njo. Od Američanov imamo radi samo denar iz Wall Street-a. Vpliv politike prepuščamo Moskvi. Živimo v EU. Razumi nas če moreš.

    • sunday

      res je, dejansko smo v diplomaciji amaterji napram vsem, ker smo premalo ponosni nase, ker nismo nacionalno dovolj zavedni, to pa zato, ker smo si in si še dovolimo prevelik vpliv neslovencev, ki nam očitajo nacionalizem, čeprav so sami v isti sapi sami ne samo nacionalisti ampak sovražniki slovenije in slovencev, ko se tega znebimo, bomo tudi mi v diplomaciji enakovredni drugim – naša diplomacija pa želi biti “fina” in fer do drugih, s tem pa izgubljamo lastno državo, nacionalnost, ponos in si dovoljujemo, da nas prišleki po tihoma zasmehujejo, ker se naši “strokovnjaki” tudi za droptine prodajo it to prav zaradi pomanjkanja nacionalnega ponosa !!!

  • RATATA

    “Naši” “strokovnjaki” so postavili MEJNO TOČKO (kdo jih je pooblastil???) pri kamnolomu,
    zagrebški “prijatelji” so urno prestavili kontejner na Dragonjo in uradno izjavili, da je to ZAČASNA NADZORNA TOČKA (in jo bodo nemudoma prestavili, ko/če bo meja določena.
    In “naši” so protestirali in rjuli, da “meja ni tukaj”, padali v vodo, razgrajali o “Piranskem zalivu” (ki ni bil nikoli predmet nobenega uradnega mednarodnega dokumenta) in sosedje so veselo (tudi v svojem memorandumu) tribunalu povedali:
    saj Slovenci sami pravijo, da je tu meja….(Zagreb je vedno govoril o NADZORNI TOČKI!
    Med razumnimi velja: ne boj se sovražnika, boj se idiota na svoji strani!!!!)

    .. in takšne strokovnjake nam ponujate??

    Dajte no!! Stokovnjak nikakor ne prizna nekaj, česar ni, če je strokovnjak!!

    Državo, ki se nastala 08.10.1991, so naši strokovnjaki priznali že konec junija!

    od kdaj je hrvatska je treba pogledat v njihove narodne novine NN 53/1991 (8.10.1991.),
    Odluka
    SABOR REPUBLIKE HRVATSKE
    …..
    – utvrdujući da Jugoslavija kao državna zajednica više ne postoji, Sabor Republike Hrvatske na zajedničkoj sjednici svih vijeća održanoj 8. listopada 1991. godine, donosi

    ODLUKU
    1. Republika Hrvatska od dana 8. listopada 1991. godine raskida državno-pravne sveze na temelju kojih je zajedno sa ostalim republikama i pokrajinama tvorila dosadašnju SFRJ,

    2. Republika Hrvatska odriče legitimitet i legalitet svim tijelima dosadašnje federacije – SFRJ,

    3. Republika Hrvatska ne priznaje valjanim niti jedan pravni akt bilo kojeg tijela koje nastupa u ime bivše federacije – SFRJ,

    4. Republika Hrvatska priznaje samostalnost i suverenost ostalih republika bivše SFRJ, na temelju načela uzajamnosti i spremna je s onim republikama s kojima nije u oružanom sukobu uspostaviti, održavati i razvijati prijateljske, političke, gospodarske, kulturne i druge odnose,

    5. Republika Hrvatska kao suverena i samostalna država, jamčeći i osiguravajući temeljna prava čovjeka i nacionalnih manjina,zajamčenih izričito Općom deklaracijom Ujedinjenih naroda, Završnim aktom Helsinške konferencije, dokumentima KESS-a i Pariškom poveljom u sklopu europskih integracijskih tijekova, pripravna je ulaziti u međudržavne i međuregionalne asocijacije s drugim demokratskim državama,

    6. Republika Hrvatska nastavit će postupak utvrđivanja međusobnih prava i obveza u odnosu na ostale republike bivše SFRJ i u odnosu na bivšu federaciju,

    7. Ova odluka stupa na snagu u trenutku njezina donošenja.

    Klasa: 021-03/91-05/07

    Zagreb, 8. listopada 1991.

    SABOR REPUBLIKE HRVATSKE

    Predsjednik Sabora

    dr. Žarko Domljan, v. r.https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/1991_10_53_1265.html

    Prebiranje uvodnih besed ustave rh je pa res en hec… … https://www.zakon.hr/z/94/Ustav-Republike-Hrvatske

  • RATATA

    Vse, kar se dogaja v zvezi z arbitražno odločbo, brezpredmetno!

    Arbitražna odločba je izdelek arbitrov, ki so morali odločati na podlagi memorandumov.
    Slovenski memorandum je poln laži, hrvaški pa je brezpredmeten, ker skladno s Sporazumom o arbitraži Republika Hrvatska ni in ne more biti stranka v postopku določanja poteka meje.

    Prva in ključna laž v memorandumu slovenske vlade je, da “sta se Republika Slovenija in Republika Hrvatska osamosvojili hkrati”, kar je vsej javnosti (tudi strokovni) znana, očitna neresnica in laž.
    Lažnivih navedb v slovenskem memorandumu tako ali tako mrgoli. Zaradi tega je arbitražna odločba nična. (Null and void)

    Postopek je treba na podlagi še vedno veljavnega Sporazuma o arbitraži ponoviti na podlagi relevantnih dejstev.

    Prvo in odločilno relevantno dejstvo je, da je ob razglasitvi svoje osamosvojitve (26. 6. 1991) država Republika Slovenija imela državno mejo s preostankom SFRJ in ne s socialistično jugoslovansko republiko Hrvatsko, ki tedaj sploh ni bila subjekt. Bila je integralni del SFRJ (in kot taka tudi agresor na osamosvojeno Slovenijo).

    Tako ali tako pa bi morala sosednja jugoslovanska republika, ko je razglasila svojo odcepitev (RH se ni osamosvojila, ker v državo, ki jo je zapuščala, ni prišla kot subjekt internacionalnega prava, kar so slovenske dežele bile!), najprej in takoj priznati obstoječo, znano in od trenutka vstopa slovenskih dežel v povezavo, ki jo je Republika Slovenija zapustila z razglasitvijo osamosovjitve dne 26. 6. 1991, tudi dokumentirano in uradnih zemljevidih zabeleženo državno mejo slovenskih dežel (ki je v Temeljni ustavni listini ubesedena s formulacijo o meji “v okviru dosedanje SFRJ”!)

    Ker tega odcepljena jugoslovanska republika Hrvatska ni storila, je pravna subjektiviteta Republike Hrvatske pod velikim vprašajem.

    V luči navedenih dejstev je torej vse v zvezi z obstoječo Final Award brezpredmetno in nepotrebno zapravljanje ne le denarja, marveč tudi časa, časti in ponosa, z ozirom na državni interes suverene države pa je vtis, da meji na kriminal.
    Da imajo odgovorni težave že z jezikom, dokazuje vztrajanje na napačni, potvorjeni dikciji ARBITRAŽNI SPORAZUM.
    Ta sporazum ne obstaja. (Edino) veljavno besedilo sporazuma – v angleškem jeziku – namreč govori o SPORAZUMU O ARBITRAŽI. (Zapisano je ARBITRATION AGREEMENT in ne ARBITRAL AGREEMENT – ki je tako ali tako contradictio in adjecto! in ga angleško govoreči kolikor toliko pravnik niti prebrati ne upa, če govori o arbitriranju…)
    Niti osnov pravne abecede po vsem sodeč ni na spisku uradnikov na MZZ – v današnjem pogovoru na TVS je pooblaščenec MZZ vztrajno smetil eter z “arbitražno razsodbo”, ki je nekaj neobstoječega. Obstaja le arbitražna odločba (v angleščini “končna” : FINAL AWARD).

    AL 31012020 http://www.domovinasospomini.eu/blog/2020/01/31/k-objavi-sodbe-sodisca-eu-o-pristojnosti/

    ITAK JE PA HRVATSKA MEJE PRIZNALA ŽE 15.MAJA 1941!! Preberite v časopisu SLOVENEC!!!

  • RATATA

    Vam povem, da se prav neugodno počutim, saj resnično ugotavljam, da vsi ki se pririnejo na neke pozicije delujejo dobro za račun hrvatske!!!

    ….. še en primer iz kopice popisanih zavajanj potvarjanj in celo laži, ki se še vedno dogajajo!!!!

    ….. Mesić ni prevzel vodenja zveznega predsedstva po Brionih.
    Suhoparni tok dogodkov pripoveduje drugačno zgodbo.
    Tudjman je toliko časa zadrževal slovensko osamosvojitveno vprego, ki je nestrpno topotala in hrzala v smeri samostojne prihodnosti, dokler Beograd ni sprejel Mesića.
    Šele ko je bilo to urejeno (in so bile vse ingerence na zvezni ravni trdno v njegovih rokah!) je Tudjman lahko “dovolil” Demosovcem (poklical jih je na sestanek na Otočec – na slovensko ozemlje: fino, ali ne? – in pribil: “sutra ćemo! Zajedno!”
    Seveda je bila zgodba potem drugačna…) razglasitev osamosvojtve. In JLA je začela napad na osamosvojeno državo. Hrvatska je ostala jugorepublika in s tem tudi agresor – kot vse druge jugorepublike in pokrajini!

    Vsa vsebina profesionalno sestavljenega zapisa sociologa kulture je primer upravičenosti uvodno citiranih prastarih napotil. Bralec zve številne zanimive podrobnosti in – kot že navedeno – citirana so mnenja uglednih vpletenih osebnosti. Tudi o izplenu konference je mogoče kaj prebrati.

    Žal pa ni najti bistvenega:

    A) Brionska konferenca je bila zgled tripartitne meddržavne konference (s kakršno je odeleženim vzpostavljena/priznana internacionalna pravna subjektiviteta! Prim. Montevideo, 1934).
    Udeleženci:
    1. Evropska Skupnost – sklicatelj,
    2. Republika Slovenija, osamosvojena, napadena država,
    3) preostanek SFRJ, agresor. (Tovariša Tudjman in Milošević sta se na svoji “jugorepubliški” ravni vse dogovorila že prej v Karadjordjevu! – tako si je vsaj naivni Milošević utvarjal…)

    B) Sprejeta Deklaracija pomeni prvo de facto mednarodno priznanje osamosvojene države RS (ki je svojo osamosvojitev slovesno razglasila dne 26.6.1991 in jo je zaradi tega JLA napadla).

    C) Trimesečni moratorij je “zalotil” Republiko Slovenijo v statusu suverenega subjekta internacionalnega prava (ki je že ustavil agresijo in blokiral agresorja!), sosednjo Republiko Hrvatsko pa kot integralni del preostanka SFRJ in s tem agresorja.

    Šele ko razgrnemo šavje osebnih videnj in spominjaj, preberemo sprejete dokumente in razvrstimo dogodke, ki so se dejansko dogodili, se začne izrisovati jasna podoba komplota zvijačnega upokojenega Titovega generala iz Zagorja. (O tem je že dovolj zapisanega in objavljenega!)
    Komplot, ki se je sicer spričo hrabrih slovenskih miličnikov, teritorijalcev, civilne zaščite in ostalih docela sfižil in je preostanek zavoženega in razpadajočega jugoprojekta potonil v krvi, se v Sloveniji s pomočjo “domačih izdajalcev” (???) neustavljivo nadaljuje:
    brisanje od davnin obstoječe državne meje, prevzem velikega dela teritorija slovenskih dežel, Mercator, Šengen na zahodni in severni meji, “porumenela” Olimpija in še kaj…. brez konca, korak za korakom, neustavljivo.
    Tako ali tako je Sveta RKC že pred desetletji (preroško ?) popacala sam simbol slovenstva – Triglav – z ondotnim eksponentom, nadškofom dvomljivega slovesa – če na razkošne finančne “prelive”, pri- in po- posestvovanja z ZVONOVI niti ne opozorimo.

    VSE JE NA DLANI. Za odprte oči nevpletenih in nezavedenih!!
    http://www.domovinasospomini.eu/blog/2019/07/06/brioni-1991/