fbpx

Manipuliranje z javnim mnenjem ima lahko resne posledice za demokracijo

Foto: Valicon, Mediana, Ninamedia

Na portalu Plus so prepričani, da smo v zadnjih tednih v Sloveniji bolj kot kdaj koli prej priča ustvarjanju javnega mnenja preko objav različnih raziskav in anket, ki bi si nujno zaslužile navednice. V tem primeru gre za “agresivno” serviranje novih obrazov oziroma za promoviranje obstoječe levo-desne politične situacije. “Nekatere junake so glavni mediji razglasili že kar za zmagovalce volitev, čeprav niti strank še niso ustanovili, še manj pa je jasno, kaj je njihov program, če ga sploh imajo; kdo so ljudje, ki stojijo za njimi, kje so ekipe, s katerimi naj bi ‘zmagali’,” so poudarili in še pri tem opozorili, da so javnomnenjske raziskave postale umazane kot politika, profesionalizem pa je izginil.

Javnomnenjske ankete so v razvitih demokratičnih državah resna stvar. Kredibilnost anket se povečuje z natančnostjo napovedanih rezultatov, kar pa je glavni poslovni kapital podjetij, ki te ankete izvajajo. Povedano z drugimi besedami, tiste ankete, ki so bolj natančne, so gradniki ugleda agencij skozi desetletja, ki te ankete izvajajo.

Kot poudarjajo na portalu Plus, uporabniki ali naročniki anket kaj hitro ugotovijo vsaj minimalno nestrokovnost pri njihovem izvajanju, kar pa ima lahko hude posledice za tiste, ki ankete izvajajo, in za tiste, ki jih naročijo. “Ni ga boljšega primera za ponazoritev kot Avstrija, kjer je moral zaradi tega odstopiti in se umakniti iz politike sam zvezni kancler Sebastian Kurz,” so poudarili.

Slika je simbolična. (Foto: Pixabay)

V Sloveniji razlike med posameznimi anketami, celo med rezultati istih izvajalcev anket za različne medije, kažejo na  nestrokovnost ali očitno pristranskost izvajalcev in z njimi povezanih medijev. “Seveda vse brez posledic,” so dejali. V javnosti je v zadnjih nekaj letih že bilo kar nekaj pozivov tudi s strani Stranke Dobra država, ki je predlagala nekaj zakonskih rešitev, da bi morali omenjeno problematiko urediti, a zaenkrat s strani parlamentarnih strank še ni bilo resnega zanimanja, da bi si želeli urediti področje merjenja javnega mnenja.

Novonastalim strankam skupaj namerili tretjino več podpore kot pa največji vladni stranki
Spomnijo, da je decembrsko anketno revolucijo 5. decembra sprožila javna RTV Slovenija z objavo raziskave podjetja (sicer po njihovem mnenju kredibilna) Mediana, ki je ob precej nepojasnjeni metodologiji ugotovila, da naj bi nove stranke, obraze ali nove povezave – Naša dežela, ZDej, Povežimo Slovenijo (v to še ni bil vštet Robert Golob, nekdanji direktor GEN-I, z njegovim gibanjem v ustanavljanju, niti ne nova zelena stranka Vesna) – volilo kar 16,6 odstotka ljudi. “Če to postavimo ob bok podpori trenutno največji vladni stranki SDS, ki ji je Janja Božič namerila skromnih 10,7 odstotka, smo rahlo zbegani.” Spomnimo, ravno Božičeva je tista, ki je Marjana Šarca označevala za Luko Dončića slovenske politike.

Direktorica Mediane Janja Božič Marolt (Foto: STA)

V nadaljevanju še povzemajo rezultate, ki jih je izmerila Ninamedia in anketo Mediane za Delo. Ninamedia je novemu obrazu Golobu, oziroma stranki, ki je še ni ustanovil, namerila kar devet odstotkov. Rezultati drugih strank so se precej razlikovali od tistih, ki pa jih je izmerila Mediana. Zanimivo, da je prav tako Mediana kasneje za Delo SDS izmerila 20-odstotno podporo, medtem ko za RTV polovico manj. “Še večja zmeda in nedoslednost vlada na področju merjenja popularnosti posameznih politikov, kjer je očitno, da je rezultat še bolj odvisen od načina serviranja posameznih, v naprej pripravljenih odgovorov anketirancem,” so še dodali.

Merjenje javnega mnenja kot nekritični podaljšek posameznih političnih opcij
Večkratniki razlik v odstotkih podpore pri največjih strankah po njihovem mnenju kažejo, da je področje merjenja javnega mnenja postalo nekritični podaljšek posameznih političnih opcij, predvsem tistih z zadostnim finančnim zaledjem. Podobno se je dogajalo denimo še, ko je bil osrednji tiskani medij Delo, ko so običajno na soboto pred volilno nedeljo “umetno” dvignili podporo tedanji največji opozicijski stranki do te mere, da je bila zmaga vladajoče LDS ogrožena. “Sledila je močna mobilizacija volivcev in na volitvah naslednjo nedeljo je bil rezultat ‘malce’ drugačen.”

Slika je simbolična. (Foto: Printscreen)

Menijo, da lahko imajo manipulacije z merjenjem javnega mnenja konkretne, kratkoročne in dolgoročne učinke na volilni proces, kar je huda anomalija slovenske demokracije. “Precej medijev namreč svoja volilna soočenja priročno ‘oblikuje’ na podlagi predvolilnih anket. Te tako niso samo nedolžen podaljšek politične kampanje posameznih strank, blokov, ampak se spreminjajo v instrument izključevanja demokratičnih alternativ iz predvolilne medijske debate,” so poudarili.

Bi bilo bolje, če bi ankete pred volitvami prepovedali?
Na primeru javnega mnenja zaključujejo, da si medijsko podprte stranke lahko privoščijo neomejen oglasni prostor, posredno financirajo svojo promocijo v informativnih oddajah že daleč pred uradno volilno kampanjo. “Zaradi vsega navedenega bi bilo smiselno razmisliti, da se do ustrezne zakonske ureditve področja pri nas ankete v predvolilnem obdobju enostavno prepovejo,” so sklenili.

Celoten članek si lahko preberete tukaj.

Sara Rančigaj