Šarec, prenehajte zavajati! Predstavljamo vse podatke, ki prikazujejo zgrešeno politiko Šarčeve vlade pri nabavi nujne medicinske opreme

Marjan Šarec. (Foto: STA)

V času interpelacije proti gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku so poslanci nekdanje največje vladne stranke LMŠ panično branili svojo zapuščino. Zato vam še enkrat podajamo celotni del vladnega poročila o nabavi nujne medicinske opreme, v katerem je lepo zapisano, koliko nujnih zalog je sploh bilo. Ker gre za obsežni del besedila, vam bomo najpomembnejše poudarke izpostavili. Vsa resnica je prikazana v grafih, v katerih vidite, koliko se je dejansko Marjan Šarec trudil, da se v Sloveniji prepreči italijanski scenarij.

Predlagatelj interpelacije proti ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku poslanec LMŠ Robert Pavšič je deloval, kot pravi vojščak branjenja vlade Marjana Šarca. Kljub temu, da smo v našem mediju večkrat dokazali, da so bili postopki vlade Marjana Šarca popolnoma napačni, se niso potrudili niti toliko, da bi vsaj v zadnjih dneh nabavili nekaj nujne medicinske opreme.

Zato vam spoštovani bralci in bralke, še enkrat dajemo na vpogled tisti del vladnega poročila, ki se osredotoča na dogajanje pred 13. marcem 2020, ko je nastopila tretja Janševa vlada. V njem boste videli, da vse tisto, kar so govorili predvsem v strankah LMŠ, SD, Levica enostavno ni res. Iz priloženih tabel lahko razberete, koliko je dejansko bilo posameznih kosov opreme.

Spodaj najdete del vladnega poročila, ki govori o dogajanju pred 13. marcem 2020:

Uvod

Decembra 2019 je v Kitajskem mestu Wuhan izbruhnila epidemija virusa SARS-CoV-2. Epidemija se je iz Kitajske širila po celem svetu in zajela tudi evropske države. Tako so bili prvi primeri okužbe ugotovljeni v Franciji dne 24. 1. 2020, Nemčiji 27. 1. 2020, Avstriji 25. 2. 2020, Hrvaški dne 25. 2. 2020, Estoniji 27. 2. 2020, Litvi 28. 2. 2020, Latviji 3. 2. 2020, Madžarski 4. 3. 2020, Poljski 4. 3. 2020 in v Sloveniji 4. 3. 2020. Države EU so se na epidemijo virusa SARS-CoV-2 različno odzvale, vendar pa je večina držav takoj izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19), predvsem z ukrepi ozaveščanja državljanov o nujnih samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja virusa, vzpostavitvijo kontrole potnikov pri čezmejnem prometu, zdravstveno kontrolo potnikov, ki so prihajali iz Italije in iz drugih držav, kjer so se pojavila žarišča epidemije ter z zaprtjem šol, vrtcev in prepovedjo prireditev.

Glede na hitro širjenje epidemije so se države članice EU (in tudi druge države po svetu) angažirale pri nabavi zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo. Predvsem zaradi splošno znanih izkušenj iz Wuhana in Italije, kjer je bil epicenter epidemije, je bilo nujno potrebno zagotoviti zaščitna sredstva za bolnišnično in zdravstveno osebje, ki oskrbuje bolnike. Zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih sredstev se je namreč tako na Kitajskem kot v Italiji okužilo, zbolelo in umrlo veliko število zdravniškega in bolnišničnega osebja.

Izredno stanje oz. epidemijo so nekatere države članice EU razglasile na sledeče datume:
Italija razglasi izredne razmere 31. januarja 2020,
Litva je razglasila epidemijo 26. februarja 2020,
Avstrija je izdala uredbo o izvajanju Zakona o epidemiji 29. februarja 2020,
Madžarska je razglasila izredne razmere 11. marca 2020,
Hrvaška je razglasila nevarnost pred epidemijo 5. marca 2020, epidemijo pa 11. marca 2020,
Estonija je razglasila epidemijo 12. marca 2020.

V zvezi z zagotavljanjem nujne zaščitne opreme je Svet Evropske Unije (Svet) dne 20. februarja 2020 Evropsko komisijo (EK) pozval, naj »še naprej preučuje vse razpoložljive možnosti, zlasti skupna javna naročila, da se omogoči nujni dostop do osebne zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo COVID-19, ki jo potrebujejo države članice, tako da bi bila možnost pomanjkanja takšne opreme čim manjša.« Prav tako je Svet odločno pozval države članice, naj sprejmejo potrebne in ustrezne ukrepe, da bi zagotovile varovanje javnega zdravja, zlasti, da bo bolnišnično osebje, ki oskrbuje bolnike, imelo ustrezno zaščito.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 3. marca 2020 ugotovila, da so se od začetka izbruha virusa SARS-CoV-2 cene osebne zaščitne opreme močno povečale (cene kirurških mask so se povečale za šestkrat, cene respiratorjev N95 za trikrat in cene obleke za dvakrat) ter da dobava lahko traja več mesecev, da so se razširile manipulacije trga in da se zaloge pogosto prodajo najvišjim ponudnikom. Zato je industrijo in države pozvala, da zaradi pomanjkanja osebne zaščitne opreme, ki ogroža zdravstvene delavce, za 40 odstotkov povečajo proizvodnjo, da bi zadovoljili naraščajoče globalne potrebe.

Tako so bili že 20. 2. 2020 izpolnjeni pogoji za to, da bi:
institucije EU in države članice (tudi Slovenija), ki tako želijo, sodelovale v postopku skupnega javnega naročanja zdravstvenih protiukrepov, ki ga od leta 2013 omogoča 5. člen Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 10. 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje;
Vlada Republike Slovenije osebno zaščitno opremo določila kot blago osnovne preskrbe.

V skladu z določili 2. člena Zakona o blagovnih rezervah (v nadaljevanju ZBR) se blagovne rezerve oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni. Osnovna preskrba obsega preskrbo z osnovnimi živili in neživilskimi proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje ljudi, ter strateškimi surovinami in reprodukcijskimi materiali, ki so potrebni za zagotavljanje proizvodnje ali ki so posebnega pomena za obrambo države (drugi odstavek 2. člena ZBR).

Katero blago sodi v osnovno preskrbo v skladu z določili 2. alineja 4. člena ZBR določi vlada. V preteklosti so bila kot blago, ki sodi v osnovno preskrbo, na podlagi sklepov vlade npr. že uvrščena protivirusna zdravila (Tamiflu, Relenza in Oseltamivir). V skladu z določili osme alineje 4. člena ZBR vlada odloča o uporabi blagovnih rezerv in njihovi nadomestitvi.

Glede na že navedena znana dejstva, da je potrebno zagotoviti ustrezno zaščitno opremo, da zaščitne opreme v Sloveniji primanjkuje, da so količine te opreme zaradi velikega povpraševanja na svetovnem trgu omejene, bi Vlada morala najkasneje po opozorilu Sveta EU ustrezno zaščitno opremo določiti kot blago osnovne oskrbe in nemudoma začeti postopke za njeno nabavo. Vendar vlada pravočasno nič od navedenega ni storila.

Po pozivih Zdravniške zbornice in zdravstvenih ustanov je vlada dne 27. 2. 2020 zgolj odločila, da se uporabi zaščitna oprema iz blagovnih rezerv in sicer 48.000 zaščitnih mask, 5000 kombinezonov, 500.000 rokavic in praške za razkuževanje. Hkrati je odločila, da ZRSBR blago nadomesti najkasneje do 31. 12. 2020.

Vlada RS je kljub opozorilom Sveta EU in splošno znanih dejstev o pomanjkanju zaščitne opreme šele 27. 2. 2020 pričela preverjati stanje zaščitne opreme v zdravstvenih ustanovah, do takrat pa podatek o tem, s kakšnimi količinami zaščitne opreme v Republiki Sloveniji sploh razpolagamo, ni zanimalo nikogar. Tega podatka vlada v odstopu ni imela niti ob primopredaji poslov, kar izhaja iz izjave bivšega ministra za zdravje Šabedra. Oprema, ki je bila v blagovnih rezervah, ni zadoščala niti za nekajdnevno zaščito zdravstvenih delavcev, kaj šele ostalih, ki so bili neposredno izpostavljeni tveganju okužbe (npr. v domih za ostarele ali v zdravniških ustanovah, kjer je virus izbruhnil).

Na podlagi 14. člena Zakona o vladi RS (ZVRS) predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Torej se vlada sestaja in sprejema odločitve na predlog predsednika vlade. Marjan Šarec kot predsednik Vlade RS v odstopu je očitno nevestno ravnal v službi in zavestno kršil 4. člen ZBR, saj Vladi kljub opozorilu Sveta EU in Zdravniške zbornice ni predlagal, da se zaščitna oprema, potrebna pri spopadanju z epidemijo COVID-19 uvrsti v blago osnovne preskrbe in da se zaloge zaradi grozeče epidemije bistveno povečajo.

Še več. Predsednik vlade Marjan Šarec je zavajal slovensko in širšo javnost ter zdravstvene in druge institucije z izjavami, češ da ima Slovenija dovolj zalog ter da ima pripravljen celovit načrt za primer izbruha epidemije koronavirusa, ki ga bo vlada aktivirala v primeru potrebe. Takšnega načrta ob primopredaji vladnih poslov 13. marca novi vladi ni predal ne Marjan Šarec ne kdorkoli od pristojnih ministrov. Po preverjanju ob prevzemu mandata nove vlade se je izkazalo, da je na MZ narejen načrt možnih ravnanj v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih v primeru epidemije navadne gripe iz leta 2006.

Ministrstvo za obrambo oziroma Uprava za zaščito in reševanje RS je imela sicer izdelan Načrt svojih ukrepov in seznam potencialnih ukrepov drugih organov iz leta 2016 za primer pandemije, ki je leta 2018 doživel tudi preverjanje oziroma stresni test, vendar tudi ta načrt ni bil predan novemu ministru v času primopredaje, ampak ga je sam odkril kasneje. Vseboval je zgolj seznam potrebne osebne zaščitne opreme za primer epidemije nalezljive bolezni za Upravo za zaščito in reševanje in za nikogar drugega. V njem je bilo predvidenih npr. samo 7.000 zaščitnih mask na dan.

Ministrstvo za zdravje je v skladu z načrtom zadolženo, da spremlja stanje preskrbe z zdravili, opremo in medicinskimi pripomočki ter predlaga uporabo blagovnih rezerv. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je po načrtu dolžno z uporabo blagovnih rezerv preprečiti kritično zmanjšanje zalog življenjsko pomembnih izdelkov, vključno z zdravili in medicinskimi pripomočki.

Leta 2018 je Vlada Republike Slovenije na podlagi Uredbe o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite sprejela državno oceno obvladovanja tveganj. Narejen je bil neke vrste stres test državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh iz leta 2016. Pri vprašanju ali imajo strokovnjaki, ki so zadolženi za izvajanje ukrepov za preventivo ustrezno znanje o nabavnih in logističnih postopkih, je bil odgovor, da nimajo »optimalnega znanja« oziroma ocena 3 od 5. Slovenija tako v času izbruha epidemije ni imela polno operativnega načrta, s katerimi bi se soočila s COVID-19, ni imela dovolj usposobljenih strokovnjakov za kritične nabave, prav tako pa ni bilo zagotovljene ali pravočasno naročene zadostne zaščitne opreme.

Slovenija je mejna država z Italijo, kjer je bil največji epicenter COVID-19 v Evropi. V Italiji so že 22. februarja odredili izolacijo desetih mest zaradi epidemije. Epidemija se je v Italiji zelo hitro širila in zahtevala ogromno število smrtnih žrtev, kar je bilo glede na poročanje v medijih splošno znano.

Kljub temu da mejimo na Italijo, da Slovenci v času šolskih počitnic množično odhajamo na smučanje v Italijo in da je tako obstajala velika nevarnost širjenja virusa iz Italije, Marjan Šarec kot predsednik Vlade RS ni zagotovil, da bi vlada pravočasno sprejela ustrezne ukrepe za omejitev prenosa in razširitve virusa SARS-CoV-2 oziroma bolezni COVID-19 (kot je to storila v tistem času že večina sosednjih držav), kar bi vlada bila glede na določila 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) dolžna storiti.

Da je prenos virusa Slovenijo iz Italije brez sprejema ustreznih ukrepov zgolj vprašanje časa, je bilo vladi znano najkasneje 4. 3. 2020, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe COVID-19, in sicer je bila okužena oseba, ki je po javno dostopnih podatkih pripotovala preko Italije v Slovenijo in se je zaradi suma okužbe sama zglasila v UKC Ljubljana.

Medtem ko je večina držav članice EU ob pričetku širjenja virusa in izbruhu epidemije COVID-19 uvedla kontrolo potnikov, ki so prihajali iz rizičnih držav, zlasti iz Kitajske in Italije in na tak način zajezilo širjenje epidemije, pa je Vlada RS pod vodstvom Marjana Šarca ostala pasivna.

V skladu z določili že navedenega 39. člena ZNB bi Vlada RS na predlog predsednika ali Sveta za nacionalno varnost (ki pa ga Marjan Šarec kljub javnim pozivom takratne opozicije, strokovne javnosti; prvi pozivi so bili dani že sredi februarja ter predlogom lastnega ministra za zdravje Aleša Šabedra ni hotel pravočasno sklicati; po navedbah veleposlanika Jelka Kacina zato, ker mu tega ni dovolil DS v njegovem kabinetu Damir Črnčec); glede na znana dejstva in opozorila stroke, morala sprejeti odredbo, s katero bi »določila pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo COVID-19 in za prihod iz teh držav«.

Z zavestno kršitvijo določbe tega zakona je Marjan Šarec kot predsednik Vlade RS, čeprav je vedel, da lahko zaradi tega nastane škoda na zdravju ljudi kot javni dobrini in je ta škoda, kot je splošno znano glede na število obolelih in umrlih, res nastala, očitno nevestno ravnal v službi. Njegovo ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja vsebuje tako tudi elemente kaznivega dejanja po 177. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-NPB4).

Že pred potrjeno prvo okužbo v RS je bil takratni predsednik vlade RS v odstopu Marjan Šarec seznanjen z opozorili stroke, tako glede pomanjkanja zaščitne opreme kot glede nujnosti sprejema potrebnih ukrepov za preprečitev širjenja COVID-19, vendar je vsa ta opozorila ignoriral.

Navedeno izhaja tudi iz naslednjih njegovih izjav za javnost:
»Šarec se je danes odzval tudi na nekatere pozive, da mora Slovenija zapreti meje, aktivirati civilno zaščito in podobno. Opozoril je, da je treba ravnati odgovorno, da se ne bo zgodilo, da bodo potem stranske posledice večje, kot je nevarnost virusa. Pri tem je naštel težave, ki bi nastale, če bi ljudje zaradi panike začeli dvigovati prihranke z bank ali pa nenormalno kupovati zaloge, kar se sicer že dogaja. Civilna zaščita se bo vključila, če bo bolnikov več, takrat se bodo vključili še vojska, saniteta in drugi. A nismo še tam. Zato tisti, ki so pozivali k zaprtju meja, le širijo paniko, je prepričan premier.« Vir: Novinarska konferenca Marjana Šarca po seji Vlade RS, vir: (https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vlada-sprostila-del-blagovnih-rezerv-48-000-zascitnih-mask-500-000-rokavic/515617 , 27. 2. 2020)

Na opozorila Zdravniške zbornice, da zdravstveno osebje nima zaščitne opreme in da ni pripravljeno na obvladovanje oz. zdravljenje obolelih za COVID-19, pa se je odzval:
»Izjava, da se zdravniki bojijo virusa, je legitimna, ne prispeva pa k umirjanju javnosti… Izkušnje iz sosednje Italije so pokazale, da zelo ostri ukrepi niso preprečili širjenja bolezni. Hrvaška izvaja kontrolo na mejah, ki povzroča zastoje pri prehodu meja… Danes je kolona skoraj do Brežic za vstop v Hrvaško. Taki ukrepi niso učinkoviti. Zastoji na meji pa povzročajo gospodarsko škodo…Situacijo je treba spremljati skrajno resno, se zavedati, da je na mejah virus že prisoten, vendar ustvarjanje panike ne prispeva k reševanju situacije…Popolnoma neustrezno je, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz tujine, tudi z ogroženih območij, ostajajo na bolniškem staležu.« Vir: novinarska konferenca Marjana Šarca po seji Vlade RS, vir: https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vlada-sprostila-del-blagovnih-rezerv-48-000-zascitnih-mask-500-000-rokavic/515617, 27. 2. 2020.

Pomanjkanje zaščitne opreme in opustitev sprejema ustreznih ukrepov za zajezitev prenosa COVID-19 iz Italije je imelo za posledico, da je do prvih okužb in s tem tudi do najhujših posledic prišlo prav v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov. Okužbo so tako potrdili pri zdravniku, zaposlenemu v Zdravstvenem domu Metlika, ki se je glede na javno znane podatke okužil v Italiji. Po prihodu iz Italije je opravljal svoje delo in pri tem ni uporabljal zaščitne opreme.

Posledica je bila okužba v Domu starejših občanov (DSO) Metlika, kjer so že 6. 3. 2020 potrdili okužbe oskrbovancev in osebja. Dom starejših občanov Metlika je tako postal prvo žarišč okužbe s COVID-19 v Sloveniji. V istem obdobju je bila potrjena okužba COVID-19 pri zaposlenem v UKC Maribor, ki se je vrnil z dopusta – smučanja v Italiji. Enako je v službo v bolnišnico v Šempetru prišel okužen zdravnik z dopusta v Italiji prve dni marca in bil v stiku z osebjem v bolnišnici. Podobno se je zgodilo v UKC Ljubljana, kjer je prav tako zaposlena v UKC Ljubljana prišla na delo po vrnitvi iz tujine in okužbo verjetno prenesla na nekatere ostale zaposlene.

Na dan 29. 4. 2020 je po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeleženo 1249 okuženih oseb s COVID-19.
Skupno je v domovih za starejše za COVID-19 obolelo 442 oseb, med njimi 310 oskrbovancev in 133 zaposlenih. Največje širjenje okužb je zabeleženo v DSO Šmarje pri Jelšah, kjer je do

29. 4. 2020 registriranih 180 oseb s COVID-19, v DSO Ljutomer 128 oseb, v DSO Metlika 68 oseb, v DSO Bokalce 20 oseb. Manjše število obolelih beležimo še v desetih drugih domovih starejših občanov.

Število hospitaliziranih oseb s COVID-19 se je dnevno spreminjalo in je vrh doseglo med 29. 3. 2020 in 11. 4. 2020, ko smo dnevno beležili več kot 110 hospitaliziranih oseb. Na dan 29. 4. 2020 je hospitaliziranih 73 oseb, in sicer 30 oseb v UKC Ljubljana, 26 oseb v UKC Maribor, 8 v SB Celje in 9 na Golniku.

Od začetka in nekje do sredine meseca aprila beležimo največje število oseb obolelih s COVID-19 na intenzivni negi. Dne 29. 4. 2020 je na intenzivni negi 25 oseb, največ v UKC Ljubljana 12 oseb in v UKC Maribor 9 oseb.

Graf 1: Prikaz števila pozitivnih oseb, hospitaliziranih oseb, oseb na intenzivni negi in oseb odpuščenih iz bolnišnične oskrbe na posamezen dan ter skupnega števila umrlih oseb

Velike napore je v preprečevanje širjenja okužb, negovanje oskrbovancev v DSO, testiranje in seveda zdravljenje obolelih oseb s COVID-19 vlagalo zdravstveno osebje. Pri tem je zaradi začetnega pomanjkanja zaščitne opreme, predvsem v DSO, zbolelo tudi zdravstveno in negovalno osebje. Dne 29. 4. 2020 je po podatkih NIJZ število prijavljenih primerov COVID-19 med zdravstveni delavci in sodelavci (zaposleni v osnovnem zdravstvenem varstvu, bolnišnicah, domovih za starejše, varstveno delavnih centrih in vojski, farmaciji) 295.

Žal pa v Sloveniji dne 29. 4. 2020 beležimo tudi primere smrtnih žrtev oseb obolelih s COVID-19. Po podatkih NIJZ je umrlih 87 oseb. Največje število smrtnih žrtev beležimo v krajih, kjer so domovi za starejše z največ okužbami: Šmarje pri Jelšah, Ljutomer in Metlika.

Največ smrti zaradi COVID-19 beležimo med populacijo starostnikov iz domov za starejše.

Graf 3: Prikaz števila umrlih oseb za COVID-19 v posameznih DSO dne 29. 4. 2020

V kolikor bi takratni predsednik Vlade RS v odstopu Marjan Šarec pravočasno zagotovil razglasitev epidemije, pričel s postopki nabav osebne zaščitne opreme ter z Vlado RS sprejel ustrezno Odredbo, s katero bi se določili pogoji za potovanja v države, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo COVID-19 in za prihod iz teh držav (39. člena ZNB), do širjenja okužbe iz Italije konec februarja in v začetku marca 2020 ne bi prišlo v takšni meri kot dejansko je. Posledično bi bilo zdravje ljudi kot javne dobrine prizadeto v bistveno manjšem obsegu, prav tako pa bi bila tudi premoženjska škoda manjša.

V Prilogi 1 je pregled ukrepov držav v času epidemije COVID-19.

Opis razmer pred razglasitvijo epidemije COVID-19

Razmer, v katerih se je Slovenija znašla zaradi pojava koronavirusa, ne moremo primerjati z nobenimi drugimi v naši zgodovini od leta 1991 naprej. Krizne epidemiološke razmere so bile in so za našo državo velik izziv, ki smo ga z ustreznimi ukrepi aktualne Vlade RS doslej tudi učinkovito obvladali.

V mnogih vidikih obvladovanja kriznih razmer smo delili usodo številnih, tudi neprimerno večjih držav. Še posebej to velja za področje nabav zaščitne opreme za potrebe zdravstva, gospodarstva in splošne populacije.

Zlom trga zaščitne opreme, nepredvidljive logistične povezave in povsem neučinkovito delovanje Evropske unije, so se odrazili v trenutno povsem zaustavljeni dobavi zaščitne opreme in v komaj obvladljivih nakupnih procesih.

Z velikimi napori in požrtvovalnim delom ljudi, ki so bili vpeti v nabave zaščitne opreme, donacijami in hitrim odzivom številnih domačih proizvajalcev, nam je uspelo zagotoviti nujno potrebno opremo in s tem omogočiti nemoteno delovanje vseh v epidemiji najbolj izpostavljenih ustanov in služb.

Da bi pojasnili vse postopke nabave zaščitne opreme, vlogo oseb, ki so bile vpete vanjo in ovrgli neutemeljene sume in očitke, smo pripravili natančno in z dokumenti dokazljivo poročilo.

Do razglasitve epidemije je bila nabava zaščitne opreme v Sloveniji v pristojnosti različnih ustanov, od posameznih bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov do podjetij in zavodov.

Zavod RS za blagovne rezerve (ZRSBR), ki sodi pod okrilje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bil skladno z zakonodajo odgovoren zgolj za zaloge manjše količine zaščitne opreme. Te ne ustrezajo kriznim razmeram, kakršnim smo bili priča od izbruha epidemije. Še več, gre za količine, ki ob trenutnih razmerah v zdravstvu zadoščajo za največ dan ali dva.

Centralna nabava zaščitne opreme prek ZRSBR je bila uvedena šele s sklepoma aktualne Vlade.

Ta podatek pomembno pojasni vprašanje, zakaj ob razglasitvi epidemije ter kasnejši zaprisegi trenutne vlade, v skladiščih blagovnih rezerv ni bilo potrebnih količin zaščitne opreme.

Ob rob številnim očitkom na račun stanja zalog zaščitne opreme v ZRSBR ob izbruhu epidemije, naj dodatno pojasnimo še nekaj dejstev.

Vlada Marjana Šarca je 27. 2. 2020 sprejela sklep, s katerim je odločila, da se zaradi ureditve motenj na trgu pri preskrbi z dobavo zaščitne opreme, sprostijo zaloge iz državnih rezerv. To je ZRSBR tudi realiziral. Sklep vlade je ZRSBR naložil, da sproščene količine nadomesti do konca leta 2020! (Priloga 2)

Šele 11. 3. 2020 je Vlada RS Marjana Šarca naložila Ministrstvu za zdravje, da v skladu s 46. členom Zakona o javnem naročanju, izvede vse aktivnosti za pridobitev nujno potrebne opreme za ustrezno izvedbo ukrepov zaščite pred virusom COVID-19. (Priloga 3 in Priloga 3.1)

Do 13. 3. 2020, ko je zaprisegla nova Vlada RS, je Ministrstvo za zdravje po zelo visokih cenah, ki so presegale cene v kasnejših nabavah, kupilo zelo omejene količine zaščitne opreme, v skupnem znesku 807.189 evrov (z DDV). Do dne 13. 3. 2020 je Ministrstvo za zdravje izvedlo naslednja naročila:

Tabela 2: Popis izvedenih naročil Ministrstva za zdravje do 13. 3. 2020

Stanje zalog zaščitnih sredstev v blagovnih rezervah na dan 13. 3. 2020

Na dan 13. 3. 2020 je bilo v skladiščih ZRSBR 3210 mask FFP3, 76700 različnih kirurških mask, 1.725.190 različnih vrst rokavic, 3630 kombinezonov in 4.900 kg dezinfekcijskih sredstev v različnih pakiranjih.

Čas epidemije COVID-19

Stanje na globalnem trgu ob razglasitvi epidemije

Akutno pomanjkanje mask je predstavljalo težavo za vse države sveta, kjer je COVID-19 začel ogrožati njihovo prebivalstvo. Ko je WHO objavila, da je nastopila pandemija, so države nemudoma začele posegati po prostih kapacitetah zaščitne opreme na trgu. Največji proizvajalec mask in druge zaščitne opreme Kitajska, je bil takrat še v primežu svoje epidemije in proizvodnja niti približno ni zadoščala za kritje domačih potreb in potreb tujine. Zakon ponudbe in povpraševanja je povzročil strm porast cen teh dobrin.

Vlade vseh držav so bile pod hudimi pritiski, zato so, soočene z nujnostjo pridobitve opreme, pristajale na praktično kakršnekoli pogoje, ki so jih postavljali proizvajalci zaščitne opreme. Vse države so se odpovedale javnim razpisom za nakupe mask, saj bi procedure trajale predolgo. Posli so se sklepali v trenutku, saj kupec ni imel časa, da se odloči in je bil, v kolikor je želel priskrbeti dobavo, primoran sprejeti ceno (včasih tudi kvaliteto), ki jo je zahteval dobavitelj.

V kriznih razmerah je naloga vsake vlade, da zagotovi potrebna zaščitna sredstva v zadostni količini. Zato je v sedanjih razmerah ravnanje držav članic EU skladno s pravili – po pravni ureditvi EU izredne razmere omogočajo, da se zmanjšajo birokratski postopki.

Zato bi bilo dogajanje na trgu nabave mask ob začetku pandemije težko opisati drugače kot popoln kaos in nastanek izrednih razmer. Takšnih, ki jih v zgodovini še ni bilo. Razmere na trgu zaščitne in medicinske opreme na Kitajskem so se meseca marca 2020, ob začetku pandemije izven Kitajske še dodatno zaostrile in so se dobesedno spreminjale iz ure v uro. Nihče, niti velika kitajska državna podjetja, meseca marca niso mogla jamčiti za nobeno pošiljko.

Prav tako nobeden od dobaviteljev ni mogel več spoštovati dobavnih rokov in cen, razen v primeru večjih naročil, kot npr. Francija (preko milijarde kosov mask) ali Italija (več kot 100 milijonov mask), ki sta ločeno zakupili celotno proizvodnjo večjih proizvajalcev za več mesecev in vse proizvode v lastnih skladiščih varovale s svojimi varnostniki, dokler jih niso domov poslali z lastnimi letali. Zavod česa takšnega ni mogel izpeljati.

Povpraševanje se je vsak dan eksponentno povečevalo, predvsem zaradi naraščanja naročil iz Evrope, Azije, ZDA, Afrike in J Amerike. Za posamezno zaščitno opremo je bilo marca 2020 povpraševanje več tisočkrat večje, kot pred epidemijo. Vsaka zamuda pri naročilu za en dan je pomenila večkratnik zamude pri naslednjem naročilu. Časovna komponenta naročil je zato odigrala odločilno vlogo pri cenah zaščitne opreme kakor tudi celo pri tem, ali bo zaščitna oprema sploh dobavljiva.

Ponudbe so v mesecu marcu veljale največ 24 ur, pogosto še to ne. Takoj, ko je prišel kupec, ki je bil pripravljen plačati več, so prodajalci kljub naročilu, zagotovilom in 100% predplačilom, pozabili na dogovor in opremo preprosto prodali naprej. Tuji kupci so bili pripravljeni plačati od tri do petkrat višjo ceno kot pred krizo. V javnost so prišla poročila o primerih, ko je »novi« kupec za 4-krat preplačal maske z gotovino kar na letališču. Kitajska vlada je šele v sredini marca 2020 začela uvajati prve konkretne ukrepe nadzora na izvoznem trgu zaščitne opreme in predlagala posamezna državna podjetja, ki bi priskrbela centralizirano dobavo državam.

Dejstvo je, da podjetij, ki bi v obdobju od 14. marca do 10. aprila 2020 tako poslovno kot tudi strokovno dokazovala svojo ustreznost in kompetentnost, ni bilo veliko. Zaradi izjemno velikega povpraševanja po zaščitnih maskah in zaščitni opremi nasploh, se je na svetovnem trgu namreč porušilo razmerje med povpraševanjem in ponudbo. To je pripeljalo do dviga cen, zaradi česar je trg postal izjemno nestabilen, omejitve izvoza zaščitnih sredstev, ki so jih sprejele nekatere države, pa so še dodatno otežile dobavo zaščitne opreme. Dobavitelji so imeli zaradi tega težavo pri dobavi opreme, kot tudi pri zagotovitvi direktnih letov. Kitajska vlada je v tem času večkrat spremenila zakonodajo glede izvoza nemedicinskih mask in medicinske opreme (zadnje navodilo, ki še dodatno otežuje izvoz nemedicinskih mask in medicinske opreme je bilo sprejeto v nedeljo, 26. 4. 2020) in s tem tudi zaostrila razmere, kar predstavlja še dodaten problem.

Pandemija COVID-19 je spodbudila črni trg ponarejenih in/ali ukradenih zaščitnih mask, saj so se vse države na svetu v istem času potegovale za nakup obraznih mask. Nekateri so krizno situacijo želeli izkoristiti za neupravičen zaslužek.

V nadaljevanju navajamo le nekaj primerov. Sredi marca je Nemčija sklenila pogodbo z dvema podjetjema v Zürichu in Hamburgu za nabavo 15 milijonov evrov vrednih zaščitnih mask. Država je izvedla nakazilo v višini 1,5 evra/masko, vendar maske nikoli niso prispele. V Stuttgartu so prav tako izvedli predplačilo za dobavo zaščitnih mask tipa FFP2 v višini 700.000 evrov (2,33 evra/masko), vendar maske niso bile dostavljene, zato se je podjetje obrnilo na Državni urad kriminalistične policije. Tudi Finska je vnaprej plačala zaščitne maske v višini 4,9 milijona evrov, vendar so ob prevzemu zaščitnih mask ugotovili, da ne ustrezajo dogovorjenim standardom za uporabo v bolnišnici. Podjetje v Hong Kongu, je bilo prav tako žrtev prevare, potem ko je nakazalo 2,4 milijona evrov za dobavo zaščitnih mask, ki jih nikoli ni prejelo.

Tudi slovenski dobavitelji so bili soočeni s poskusi zlorab, vendar državni proračun pri tem ni bil oškodovan, saj ZRSBR oz. država ni izvajala predplačil za nabavo zaščitne opreme, brez ustreznega zavarovanja.

Na zaostrene razmere na svetovnem trgu zaščitne opreme kaže tudi primer slovenskega dobavitelja ventilatorjev (LRM d.o.o.), ki je zaradi odločitve Brazilske vlade moral odpovedati že dogovorjeno in predvideno količino ventilatorjev v Slovenijo. Zaradi omenjenih težav in stanja na trgu zaščitne opreme zato ni bilo realno pričakovati, da bodo vse pogodbe oz. načrtovane dobave realizirane.

Podjetja, ki so kljub težavnim razmeram na globalnem trgu, logistično okrnjenim potem in nezanesljivim dobavam uspela premostiti logistične zaplete in zagotoviti pravočasno dostavo naročene opreme v Slovenijo, so redka.

Ravno zaradi zgoraj navedenih težav in okrnjenih logističnih poti ZRSBR pri izvedbi naročil ni izvajal neposrednih predplačil kitajskim in drugim dobaviteljem, saj so večinoma zahtevali 100% avans. ZRSBR je presodil, da so iz tega vidika za državni proračun preveč tvegana, kar izhaja tudi iz zapisa g. Ivana Galeta, ki je po pooblastilu direktorja vodil ZRSBR. (Priloga 4) S to odločitvijo je država breme prenesla na dobavitelje, na način, da so sami poskrbeli za zavarovanje posla, zahteven transport do Slovenije ter ta tveganja prevzeli nase. ZRSBR je torej vso zaščitno opremo plačal šele po prevzemu. Izjema so bili ventilatorji dobaviteljev Geneplanet, LRM in RAM 2 ter dobavitelj zaščitnih mask Dobnik Trade, kjer so bila resda izvedena predplačila, vendar so bila vsa ustrezno zavarovana, z bančno garancijo oziroma s premoženjem podjetja.

V zdajšnjem času zagotovo ne moremo primerjati stanja ob razglasitvi epidemije v sredini meseca marca, ko je naša država nujno potrebovala raznovrstno zaščitno opremo, s stanjem v katerem smo sedaj. Takrat je bilo namreč ključno čimprej dobaviti zadostno število zaščitne opreme, saj nihče ni mogel predvideti širitve virusa. Danes, ko smo širjenje epidemije omejili in je epidemiološka slika dobra, je lahko ocenjevati. V kritičnih trenutkih, ki so spominjali skoraj že na vojno stanje, pa je bila le peščica ljudi, ki so bili pripravljeni kaj narediti ali pomagati.

Ne glede na krizno situacijo, v kateri se je Slovenija znašla zaradi pojava virusa COVID-19, je bilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravljeno prevzeti koordinacijo nalog in aktivnosti z namenom čimprejšnjo realizacijo nabav zaščitne opreme. Cilj je bil izključno zagotoviti le čimprejšnjo realizacijo pogodb, da bi v najkrajšem možnem času zagotovili opremo za zdravstveno osebje in vse, ki so jo tisti čas najbolj potrebovali. Še posebej glede na situacijo v sosednjih državah, ki smo ji bili priča v tistem obdobju.

Luka Perš