fbpx

Medeni tedni med Pirc Musarjevo in Mescem: Ko se elita zaroti ljudstvu

foto: Demokracija

Živimo v res zanimivih časih, kjer reveži, ki jih stiska inflacija, energetska kriza in se vozijo po državi s 15 let starimi dizli, ki si jih zaradi ekoloških taks na nafto komaj lahko privoščijo natankati, volijo oligarhe tipa Nataša Pirc Musar, Zoran Janković in Robert Golob. Na nek način bi lahko rekli, da je tudi posttranzicija končana in se kot bumerang vračamo v neke čase, ki smo jih že poznali. 

Ko se bodo ljudje nekoč zbudili iz hipnoze ekstremne polarizacije, ki sta jo skozi zadnje desetletje sistematično uvajala leva politika in njej zvesti mediji, bodo ugotovili, v kakšen bizarni svet jih je potisnilo to obsedno stanje. To še posebej velja za tiste najbolj zakrknjene socialiste, ki radi volijo za stranko Levica in sanjajo o dnevu, ko bodo takšne, kot so Štrancar, Akrapović in Boscarol z bajoneti ‘terali’ v morje in nato prevzeli njihova podjetja.

A glej za zlomka – njihovo vodstvo za zmago na predsedniških volitvah čestita Nataši “offshore” Pirc Musar. Ženski s fiduciarnimi računi v davčnih oazah, o katerih sama ne ve nič. Ženski, katere mož – o katerega poslih ne ve nič – je naredil hobotnico, za katero ekonomist Rado Pezdir meni, da se je posluževala enakih prijemov kot finačni posli PID-ovskega barona Darka Horvata. Tistega, od katerega se Nataša Pirc Musar na TV-soočenjih distancirala, v starejših videih pa ga je hvalila kot finančnega guruja.

Takole je o njej napisal vodja slovenskih nacionalizatorskih skrajnežev Luka Mesec.

Zanimivo, kajne? Po mnenju Luke Mesca, katerega stranka bi na daljši rok nacionalizirala zasebno premoženje, je zmaga demokracije, ko ženska z računi v davčnih oazah in z umetno nizko prikazano plačo zmaga na volitvah. Pa zmaga dialoga, svobodne in odprte družbe, ko je zmagala ženska, ki se je skozi svojo kariero sistematično zavzemala za represijo svobode govora in določanje tega, kaj je sprejemljivo izjaviti in kaj ne z vladnimi dekreti (za tiste “verbalne delikte”, ki so izven 297. člena Kazenskega zakonika).

Levici in Mescu svetoval obsojeni kriminalec
Pa saj tega smo že vajeni, kajne? Ni pomembno kako bogat je nekdo, da je sprejemljiv za levico. Pomembno je predvsem, da je premoženje pridobil na tak način kot Aleš Musar, Zoran Jankovič ali Bine Kordež. Saj ta bivši ekonomski kriminalec in arestant je celo eden od njihovih “ekonomskih svetovalcev” in ga pogosto vidimo v družbi vodstva stranke. Če jim je svetoval, kako skozi zakonodajo spraviti tiho nacionalizacijo, ne vemo, vsekakor pa jim to v tem mandatu vedno bolj uspeva – tudi z napovedjo davka na nepremičnine in progresivnega davka na premoženje. Tvitosfera se zato zelo čudi, od kod ta nenaravna partnerstva med turbokapitalisti in skrajnimi levičarji.

Po drugi strani pa je takšna simbioza med takimi skupinami, ki so si na videz navzkriž, povsem jasna. Seveda je turbokapitalistom, ki so v Sloveniji investirani le minorno, večino premoženja pa imajo skritega v takšnih ali drugačnih transakcijah v tujini, povsem vseeno, kaj se dogaja z ljudmi v Sloveniji. Pravzaprav je zanje veliko bolje, če srednjega sloja ni, saj niso nič posebnega, če se oni po mestu vozijo z rolls-roycem, če pa se že lahko navadni delavec na tri izmene vozi v mercedesovem sodobnem terencu. Srednji sloj se je nevarno približal jari gospodi in morda je ta sprega med skrajnimi socialisti in našističnimi turbokapitalisti povsem jasna. Na drugi strani pa je tudi jasno, zakaj ljudje, ki so svoja podjetja začeli iz lastnih garaž in dejansko ustvarili nekaj, kar je ljudem spremenilo življenja, nočejo imeti nič s skrajno niti etablirano levico. Takšni ljudje tipa Boscarol in Akrapović so moteči državni element in ovira pred tem, kaj se res pripravlja.

Preprosto: pripravlja se nova Jugoslavija, kjer bodo le ultra bogati in ultra enaki v revščini. Medeni tedni med Mescem in Pirc Musarjevo zato nakazujejo, da se je elita zarotila proti ljudstvu.

Andrej Žitnik