Medijski strokovnjaki kritično o slovenski medijski sceni: “Ko očitki ne vzdržijo presoje, lansirana afera v hipu potihne. Brez opravičila in samokritike!”

Poznavalci medijskega delovanja: dr. Matevž Tomšič, dr. Mitja Štular, Miloš Čirić in dr. Matej Makarovič (Foto: STA/Nova24TV)

Pred dnevi smo bili priča popolnemu pogromu nad premierjem Janezom Janšo, ki je v Bruselj poslal pismo, s katerim je pozval vrh EU k iskanju kompromisov pri doseganju konsenza za pomoč državam članicam EU. Omenjeno pismo je takoj “okrasilo” naslovnice vseh mainstream medijev, opozicija pa je celo zavzela za sklic izredne seje o “sramotenju” Slovenije. Na zagovor so poklicali celo zunanjega ministra Anžeta Logarja. Poznavalec medijskega poročanja in politični analitik Miloš Čirič omenjeno dejanje opisuje kot nezrelost politikov, na medije pa gleda kot na politične aktiviste. Sledil je pogovor voditeljev EU o potrditvi svežnja ukrepov, kjer je nemška kanclerka Angela Merkel povedala, da podpira Janšev predlog o sklepanju kompromisa z Madžarsko in Poljsko, o čemer pa danes noben od omenjenih medijev ni poročal. Strokovnjaki so si enotni: “Mediji so pristranski s selektivno izbiro vsebine.” Medtem ko je bil poskus medijev vnos razdora med koalicijo, pa niso sposobni kritično obelodaniti pohval Merklove, kar politični analitik Matevž Tomšič označuje za “sijaj” RTV. 

Medtem, ko so slovenski mediji Janševo pismo pograbili in ga razglasili za sramotno dejanje za Slovenijo ter označili Slovenijo kot problematično državo, so bili deležni neverjetnega preobrata. Nemška kanclerka Angela Merkel je poziv Janeza Janše podprla, saj si tudi Nemčija želi sklepanja kompromisov. Slovenski premier je z vztrajnostjo dokazal, da vsi lahko pripomorejo k sooblikovanju ciljev in iskanju kompromisov v EU. Po neuradnih informacijah naj bi sicer Slovenija sodelovala v skupini, ki bo iskala rešitev za nastalo situacijo.

Po mnenju medijskega poznavalca, ki želi ostati anonimen je v tem primeru šlo za vnašanje razdora v koalicijo v času, ko se na drugi strani trudi koalicija ustavnega loka prevzeti oblast. Mediji tako niso niti predstavili vsebine pisma, obesili pa so se na nekaj tistih besed, s katerimi so lahko povzročili jezo pri določenih strankah in njihovih poslancih. Kljub temu se je izkazalo drugače in je Merklova Janšo podprla. Mediji pa so ob tem obnemeli in pisma več ne omenjajo.

Potem, ko se je usul medijski pogrom, smo pri našem mediju opozorili, da so osrednji mediji prezrli temeljno sporočilo pisma vrhu EU. Poznavalec medijev dr. Matevž Tomšič je napade v medijih označil za “histerične in pristranske” ob dejstvu, da ne vedo, kaj je sploh Janša zapisal. Tokrat se je Tomšič oglasil na Twitterju in poudaril ravno to, da javnost sploh ni obveščena o tem, da je Merklova kot najmočnejša ženska v Evropi, podprla Janšo. Pristranskost RTV se je zopet pokazala v vsem “sijaju”. Pred dnevi mastni naslovi člankov o tem, kako da je Janševo pismo “sramota za Slovenijo”, sedaj, ko ga je Merklova pohvalila, pa o tem ne duha ne sluha,” pojasnjuje Tomšič.

Selektivna izbira vsebine s strani objektivnega medija
Sociolog, publicist in politični analitik dr. Matej Makarovič meni, da je v tem primeru šlo za selektivno izbiro vsebine, ki so jo podali mediji. Vsako sporočilo pa lahko mediji interpretirajo na različne načine, vsak pobere tisto, kar mu pride prav. “Vsak ima tako možnost, da oceni, kaj so ključne informacije neke vsebine, a prav objektivnost je dosežena takrat, ko mediji v članku navedejo tudi povezavo do originalnega sporočila, kjer ga lahko bralec prebere in si ustvari svojo lastno sliko,” pojasnjuje Makarovič.

Prof. dr. Matej Makarovič (foto: STA).

Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Mitja Štular meni, da je dogajanje glede ravnanja prevladujočih slovenskih medijev precej tipično in smo ga videli že večkrat, poteka pa v več fazah. V prvi fazi gre za orkestriran napad, ki sicer temelji na resničnem dejstvu – kot je bilo pismo predsednika vlade. Vendar je interpretacija dejstva izkrivljena in manipulativna, v tem primeru vsebina pisma in pomena njegove vsebine za EU ter Slovenijo. “Z izjavami se hitro pridružijo tudi nekateri politiki, zanesljivo iz nasprotnega političnega pola, efekt je pa še večji, če se kritiki pridruži tudi kdo iz istega,” pojasni drugo fazo ravnanja medijev. V nadaljevanju skušajo svojo utemeljitev še pokritizirati v tujem mediju, kot sta bila v tem primeru Politico in FAZ, ki pa praviloma nastane po naročilu ali celo v avtorstvu slovenskih naročnikov z namenom, da te tuje medije lahko v Sloveniji povzemajo.

Mitja Štular (Foto: STA)

“Za čim večji diskreditacijski učinek se kreatorji potrudijo, da takšna medijsko-ideološko-politična fronta deluje vsaj nekaj dni – v tem primeru se je zaradi dogajanja v Bruslju in izjav vodilnih evropskih politikov to izjalovilo,” še obrazloži. Ko se naposled izkaže, da omenjeni očitki ne vzdržijo presoje, lansirana afera v hipu potihne. “Brez opravičila, samokritike, analize ali komentarja, računajoč, da bodo manipulacije, nespamet in ideološka pristranskost medijev in drugih sodelujočih čim prej pozabljene, da se pozabi hitreje, pa mediji kmalu lansirajo kakšno drugo zgodbo,” še opiše sistem delovanja Štular.

Mediji kot ideološko-politični centri moči
“Mediji, ki delujejo tako, pravzaprav niso mediji v žlahtnem pomenu besede, pač pa ideološko-politični centri moči, ki manipulirajo z javnim mnenjem s ciljem diskreditacije političnih nasprotnikov. Niso objektivni in ne delujejo z nujno potrebno in enako kritično distanco do vseh političnih akterjev, pač pa so udarna pest enega pola slovenske politike,” pojasnjuje Štular. Takšno delovanje medijev ne deluje v dobro državljanov, pač pa v dobro ozkih interesnih skupin. Po njegovem mnenju so prav zaradi takšnega načina delovanja v veliki meri odgovorni za številne stranpoti v razvoju slovenske države, v zadnjem času pa tudi za večje število žrtev epidemije.

Miloš Čirič (Foto: posnetek zaslona)

Politični analitik Miloš Čirič meni, da je bila reakcija s strani določenih politikov na Janševo pismo nezrela. “Vsak pravi politik, če damo za primer Milana Kučana, počaka nekaj časa, prebere kontekst in šele potem poda zrelo reakcijo,” pravi Čirič. Meni, da v Sloveniji nismo več priča medijem, temveč le še političnim aktivistom, kar je predvsem kritika RTV-ju, ki bi morala biti objektivna. “Včeraj sem gledal oddajo “Pogovor z opozicijo”, katero sem moral preklopiti saj je bila “poden od novinarstva”,” še obrazloži in pravi, da bi si morali za zgled vzeti denimo odličen intervju Igorja Krmelja s predsednikom vlade. “To je šolski primer, kako se dela, bil je kritičen s pogledom v bodočnost,” še dodaja Čirič.

Sara Rančigaj