Medtem ko se elita igra z možnostjo menedžerskega prevzema na Pro Plusu, Siol in Planet životarita samo še zaradi uslug vladajoči politiki

Pavel Vrabec, Tjaša Slokar-Kos, Branko Čakarmiš in Cene Grčar (foto: STA/facebook)

Pri Telekomu, ki ima v lasti televizijo Planet TV in portal Siol so na vrsti odpuščanja, ukinitev oddaj in nižanje plač. Medija, ki delata zgolj izgubo, pri življenju drži le še vladajoča politika s svojimi interesi. Na drugi strani pa naj bi se Proplusu obetal menedžerski prevzem, a kaj ko menedžerjem primanjkuje denarja. Direktor Pro Plusa Pavel Vrabec, odgovorna urednica programa Pop TV Tjaša Slokar-Kos, programski direktor Branko Čakarmiš in vodilni pravnik Pro Plusa Cene Grčar naj ne bi imeli dovolj pod palcem za tak podvig.

Kot je že znano, POP TV in Kanal A že nekaj časa čakata na novega lastnika, saj je poslovna naveza ameriškega sklada KKR in srbskega poslovneža Dragana Šolaka že julija 2017 podpisala pogodbo o nakupu največje komercialne televizije v lasti družbe Central Media Enterprises (CME).

A ta nakup je splaval po vodi. Potem ko tudi poslovni skupini United Group, ki ima v lasti Telemach ni uspel nakup ne Pro Plusa ne Planet TV, naj bi po pisanju Požareporta Šolak skupaj BC Partners, ki je od ameriškega sklada KKR kupila večinski delež United Group zdaj namerava na področje Slovenije pripeljati kabelsko televizijo N1, ki naj bi veljala za “balkanski CNN”.

Možen menedžerski prevzem Pro plusa?
To naj bi bil pričakovan odziv, saj vedno bolj postaja jasno, da slovenska politična elita ne dopusti prodaje Pro Plusa oziroma Telekomovega Planet TV in Siol.net.

Čeprav naj bi se Pro Plus prodajal v paketu s preostankom družbe CME, katerega 75-odstotni lastnik je WarnerMedia ameriškega kabelskega velikana AT&T, pa naj bi se igralo z možnostjo tako imenovanega menedžerskega odkupa. A pri menedžerskem prevzemu se je zataknilo pri denarju. Namreč direktor Pro Plusa Pavel Vrabec, odgovorna urednica programa Pop TV Tjaša Slokar-Kos, programski direktor Branko Čakarmiš in vodilni pravnik Pro Plusa Cene Grčar naj ne bi imeli dovolj pod palcem za tak podvig.

To pa posledično pomeni, da se Pro Plus da nadaljnjega nahaja v limbu, kjer koalicijske miši plešejo, medtem ko se jih želijo lastniki znebiti, a jim to slovenska politika ne dopušča. Slovenski politiki to kakopak ustreza, saj lastniki zaradi oglaševalskega denarja vzdržujejo provladno propagando. Priznati je treba, da je slovenski politični eliti uspelo parazitstvo pripeljati do novih razsežnosti.

Rezanje stroškov na Planetu in Siolu
Iz tega razloga je tudi ameriško zunanje ministrstvo že lani izdalo opozorilo ameriškim vlagateljem. Takrat so izpostavili pomanjkanje transparentnosti in pogoste regulativne spremembe. Ravno tako pa niso pozabili na kompleksno birokracijo, visoke cene nepremičnin in kaos, ki nastaja med agencijami glede odgovornosti in jurisdikcije v zvezi s tujimi investicijami.

Svetlana Makarovič in Sašo Hribar v oddaji Argument na Planet TV (Foto: posnetek zaslona)

Nič kaj rožnato pa te dni ni niti na Planet TV, kjer se te dni odvija domača izvedba igre prestolov. Namreč po vsega pol leta so najbolj znanemu novinarju Planeta Mirku Mayerju ukinili oddajo Argument in ga poslali na mesto voditelja poročil v oddaji Danes. To je s seboj potegnilo še cel kup rošad, saj je bil dolgoletni voditelj dnevnih poročil na Planet TV Tomaž Bratovž degradiran v novinarja-poročevalca, Mayerju pa naj bi družbo v studio delala igralka Valentina Plaskan.

Njena odpravnina višja z vsakim odpuščenim
Kakor trdi Bojan Požar naj bi bile kadrovske spremembe na Planetu TV zaenkrat še skrivnost, o vsem pa naj bi odgovorni urednik omenjene televizije Blaž Jarc kolege obvesti na sestanku v ponedeljek.

Tina Česen (vir: TS Media)

A dokler gre samo za degradacije, stvari še stojijo. Pri Telekomu, ki ima v lasti Planet TV so namreč na vrsti odpuščanja. Na Siolu in Planetu naj bi direktorica Tina Česen že preko poletja znižala plače za 10 odstotkov, sledila pa so odpuščanja. Teh naj bi do konca meseca, ko naj bi jo na čelu Telekomovih medijev nasledil kader Damirja Črnčeca Ronald Žel bile še več.

Njena odpravnina naj bi po Požarjevih trditvah bila sorazmerno višja s številom odpuščenih ljudi. Sama pa se lahko po trditvah Dela pohvali z več kot 50 milijonov čiste izgube, ki jo je družba zabeležila pod njeno taktirko.

Rihard Orel