fbpx

Mesec kot plagiator Janševih idej: Lani ni kazal navdušenja za energetske bone, letos bi jih sam uvajal

Janez Janša, Luka Mesec. (Foto: Demokracija, STA)

Predstavljamo vam nov primer dvoličnosti skrajne Levice. Kot poročajo Finance, bi koordinator Luka Mesec oživil Janševe energetske bone. Spomnimo, da Levica lani novembra ni kazala navdušenja za to zamisel desnosredinske vlade. Namesto tega je poslanec Miha Kordiš ponujal brezvezne in zastarele predloge, na primer “nacionalizacijo” energetskih podjetij. Gre za metanje peska v oči. 

Očitno je, da se skrajna Levica bori za golo preživetje na državnem političnem parketu. Zadnje državnozborske volitve so pokazale nujnost po odločnejši igri, ki bi prepričala (potencialne) volivce. Med stranko Gibanje Svoboda in njo bi posledično med tekočim mandatom utegnilo priti do resnih trenj zlasti glede gospodarskih tem. Prav mogoče je, da bi Levica še pred koncem mandata izvedla večji taktični manever, denimo izstop iz vlade, s tem pa skušala dokazati, da ni le privesek največje koalicijske partnerice.

Pravzaprav bo Levica prisiljena pokazati nekaj, s čimer bo poudarila svojo izjemnost, drugačnost … Ključna naloga Mesca & Co. bo upravičiti svojo “blagovno znamko da niso še en ponesrečen serijski produkt globoke države. Zadnji manever Levice pa se nanaša na področje energetike. Po poročanju Financ naj bi koordinator stranke Luka Mesec skušal oživiti zamisel vlade Janeza Janše glede energetskih vavčerjev.

Levica bije boj za preživetje v parlamentu. Svojim volivcem bo v tem mandatu primorana dokazati, da ni zgolj privesek največje vladajoče stranke. Na fotografiji sta Golob in Mesec. (Foto: STA)

Na ministrstvu za delo pripravljajo ukrepe, ki bodo namenjeni spopadanju z draginjo, predvsem za finančno najšibkejše. Ob tem je predlagal uvedbo “energetskega dodatka“. Do njega naj bi bili upravičeni prejemniki socialne pomoči, varstvenega dodatka in invalidi. Pomoč pa bi se nanašala še na upokojence, ki jim preti revščina. Prag tveganja revščine je ocenjen na 771 evrov. Po podatkih Sursa je bilo leta 2021 takšnih upokojencev kar 85 tisoč. Mesec: “Predlagamo, da bi se višina dodatka določala tako, da bi se od omenjenega zneska (771 evrov) odštela višina pokojnine prejemnika.”

Kako je Kordiš “prodajal” preživete, svinčenodobne ideje o nacionalizaciji
Glede upokojencev zadeva znotraj vlade še ni dorečena. Za vsakega dodatnega člana gospodinjstva pa naj bi se finančna ugodnost povečala skladno s kriteriji, ki že obstajajo in ki se nanašajo na socialno-varstveno zakonodajo. Dodatki naj ne bi bili všteti v dohodnino in dohodek, ki se nanaša na uveljavljanje preostalih ugodnosti. Predvidena so enkratna izplačila. Za prvi krog izplačil pa naj bi bilo namenjenih približno devet milijonov evrov. Razmišljajo tudi o pomoči delovno aktivnim osebam. Več glede ukrepov na področju blaženja posledic energetske krize pa naj bi bilo znanega jutri po vladni seji.

Kako je poslanec Miha Kordiš lani prodajal bučke o nacionalizaciji energetike. (Foto: Facebook)

Kot že rečeno, Mesec dejansko prevzema Janševe lanskoletne ideje, ki tedaj niso prepričale Levice, med drugim Mihe Kordiša. To zanj ni bila dovolj tehtna rešitev, saj je vztrajal pri svojem, v slogu, da bodo “revni še naprej ogroženi, če ne bo po njegovem“, za vse skupaj pa naj bi bil v resnici kriv kapitalizem. Ob tem je na plano privlekel neke preživete, svinčenodobne ideale. Med drugim je dejal: “Ne, edini resen odziv tako na podnebno kot na energetsko krizo je nacionalizacija in neprofitna organizacija proizvodnje in preskrbe, doma, v Evropi in po svetu.”

75 let si izmišljujejo, da smo lastniki podjetij in da jih lahko nadziramo
Komentator Tomaž Štih mu ni ostal dolžan: “Pomembni sta dve stvari: prvo je to, da želijo regulirati nekaj, kar je tako ali tako državno, Petrol je državen, vse elektrarne so državne, in če bi oni res želeli že karkoli narediti, imajo kontrolni delež v vseh teh podjetjih.” Kot je še pojasnil Štih, si že 75 let izmišljujejo, da smo lastniki podjetij in da jih lahko nadziramo, sedaj pa bi sprejemali zakone.

Druga stvar pa je ta, da cene energentov, ki jih sami proizvajamo, lahko določajo, cen energentov, kupljenih od Arabcev, pa ne morejo. Lahko si izmislijo, da bo imela nafta takšno in takšno ceno, toda cena nafte je vsota surove cene nafte, predelave, marže in davka. In vse, na kar imajo vpliv, je vpliv na maržo, ki je relativno nizka, in na davek, ki je ogromen.

Domen Mezeg