Minilo je deset let, odkar je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh odprl račun v NLB, preko katerega se je nato oprala milijarda, organi pregona pa še vedno brez epiloga!

Najbolj zaslužen za odkritje pranja denarja je dr. Anže Logar. (Foto: Nova24TV)

Na današnji dan pred desetimi leti je iranski državljan z britanskim potnim listom Iraj Farrokhzadeh odprl račun v NLB, preko katerega je v dveh letih prekanaliziral milijardo evrov. Z drugimi besedami – danes so v NLB dali v razrez prvi dokument v zadevi Farrokh,” je na družabnem omrežju Twitter zapisal poslanec Anže Logar, ki je kot predsednik preiskovalne komisije državnega zbora za zlorabe v slovenskem bančnem sistemu med dokumenti NLB prvi našel sledi o pranju denarja. Deset let po pričetku ene največjih finančnih afer organi pregona še vedno niso opravili svojega dela, po tem času pa lahko NLB prične z uničevanjem dokumentov, ki jih je po zakonu dolžna hraniti 10 let.

Afera Farrokh je v Sloveniji odjeknila kot bomba. Slovenska državna banka NLB je namreč za potrebe iranskega jedrskega programa oprala milijardo dolarjev umazanega denarja. Vse institucije so za ta posle vedele, a so vse molčale. Prvi krivec je nedvomno Urad RS za preprečevanje pranja denarja, ki ni opravil svoje naloge. Ne samo to, celo zavajal je domače in tuje službe.

Proces pranje denarja je potekal v treh fazah:

  • Plasiranje sredstev (angl. placement) v finančni sistem države, npr. elektronska nakazila v tujino ali zamenjava v drugo valuto.
  • Prikrivanje izvora denarja (angl. layering) z uporabo offshore podjetijfiktivnih nakazil in pogodb, z drobljenjem zneskov, preprodajo nepremičnin itd.
  • Integracija (angl. integration) oziroma vključitev sredstev v  gospodarstvo (nakupi deležev v podjetjih).

Policija primer pometla pod preprogo
Policija ni opravila svojega dela, saj v nasprotju z zakonom ni obvestila državnega tožilstva, ko bi to morala. Namreč, če so sumi za storitev kaznivega dejanja, policija tako ali tako pripravi kazensko ovadbo in jo pošlje na tožilstvo. Če po podrobni preučitvi primera policija teh sumov ne more potrditi, mora prav tako s posebnim poročilom o tem obvestiti tožilstvo. Po besedah Logarja je to varovalka pred samovoljo policije, da bi iz tega ali onega razloga kakšno zadevo oziroma primer pometla pod preprogo.

“Poseben dokument v zvezi s tem ni bil izdelan. Pa bi moral biti! Za državno tožilstvo … S tem je policija kršila svoj temeljni postopkovni zakon. Nevednost. Neznanje. Naklep. Ne vem. Dejstvo je, da ni obvestila tožilstva, kar bi morala. Kar je z vidika ugotavljanja odgovornosti za bančno kriminaliteto strašljiva ugotovitev. Kaj, če to ni bil osamljen primer? Ampak večkrat uporabljena praksa … Seveda pri naših …” je v preteklosti  med drugim izpostavil Logar.

Ukrepali prav tako niso takratni vodilni na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), čeprav so za to vedeli. Težko je razumeti, kako je mogoče, da ne njen tedanji predsednik Goran Klemenčič ne nekdanji vodja službe za nadzor in preiskave na KPK Darko Stare nista ukrepala, glede na to, da je KPK v preteklosti tožilstvu prijavljala bistveno blažje prekrške. Na primer, 5 plačilnih razredov višji količnik enega zaposlenega v kabinetu pravosodnega ministra Šturma.

Logarjevo poročilo je marsikoga nedvomno vidno osupnilo, medtem ko se nekateri še naprej sprenevedajo. Glede na to, da je bila v dveh letih prekanalizirana kar milijarda evrov, se pričakuje, da bodo organi pregona svoje delo opravili vestno. Glede na to, da danes mineva že kar deset let, odkar je Iraj Farrokhzadeh odprl račun v NLB, se človek vpraša, kako kaj poteka preiskava na policiji, zato smo ji o tem poslali novinarsko vprašanje.

H. M.