Minister dr. Anže Logar v odzivu na kritike: Priznam, na ministrstvo se nisem prišel sončit; v pravosodju nismo dosegli napredka v zadostni meri!

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je v preteklosti bil vodja komisije, ki je preiskovala neprevilnosti slovenske bančne luknje.(Foto: STA)

Na družbenem omrežju Facebook se je oglasil minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar in se v zapisu odzval na kritike, ki jih je v zadnjih dneh deležen zaradi svojega dopisa evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu. “Če imaš možnost, da kaj spremeniš: ali je prav, da zgolj nemo opazuješ?” se sprašuje v svojem zapisu in med drugim pojasnjuje, kako smo se preko pogajanj za vstop v EU prilagodili, izboljšali in postali razvitejši, na področju pravosodja pa tega napredka nismo dosegli v zadostni meri. V interesu večine državljank in državljanov je, da gremo v dialog s Komisijo z odprtimi kartami. Dopis evropskemu komisarju sicer ni javna korespondenca, a ga je Logar objavil v celoti, v želji, da si vsak ustvari svoje mnenje.

Po razburjenju s strani opozicije in dominantnih medijev glede dopisa evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu se je na družbenem omrežju Facebook oglasil minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, ki je uvodoma zapisal, da ministrskega mesta ne dojema kot protokolarno funkcijo, kjer podpiše vse, kar se znajde na njegovi ministrski mizi: “Razumem ga predvsem v smeri, da strokovnim predlogom, ki nastajajo na ministrstvu, dodam tudi politično dimenzijo. Da se nekaj premakne. Da se zavzame neko stališče. Da se ne skrivam za nerazumljivimi paragrafi, ker je to pač najlažje. Skratka, da se v življenje spravi tisto, kar je zapisano v koalicijski pogodbi. In tisto, kar velevajo strateški dokumenti o zunanji politiki. In ne nazadnje tisto, kar mislim, da je prav.”

Če imaš možnost, da kaj spremeniš: ali je prav, da zgolj nemo opazuješ?
Nato se Logar sprašuje: “Je prav, da praktično noben bančnik, ki je odgovoren za nastanek bančne luknje, ne sedi? Je prav, da nihče, ki je odgovoren za zamude v pravosodju, ne sprejme odgovornosti? In ali je prav, da Slovenke in Slovenci tako malo zaupamo pravosodju?” Ugotavlja, da ne. Po njegovem mnenju ni prav, da če imaš možnost, da glede navedenega nekaj spremeniš, to zgolj nemo opazuješ.

Preko pogajanj za vstop v EU smo se prilagodili, izboljšali in postali razvitejši, na področju pravosodja pa tega napredka nismo dosegli v zadostni meri
V nadaljevanju minister navaja, da smo pred vrata Evropske unije prišli z razvojnimi zaostanki praktično na vseh področjih. “Preko pogajanj za vstop v EU smo se prilagodili, izboljšali in postali razvitejši,” pojasnjuje. Cilji, ki jih je postavila EU, so bili dovolj ambiciozni in privlačni, da smo se spremenili. “Na boljše,” poudarja.

A kot ugotavlja Logar, na področju pravosodja tega napredka nismo uspeli doseči v zadostni meri: “Zakaj ne, je stvar daljše razprave, ki presega ta okvir. A dejstvo je, da če bi tudi na področju pravosodja dosegli opaznejši napredek, bi vsi živeli bolje. Ops, pomota. Prav bi se glasilo: bi velika večina nas živela bolje.” Slabše pa bi po njegovih besedah živeli tisti, ki danes izkoriščajo pravosodje v smeri, da ohranjajo status quo, vzvode moči in vzvode kapitala.

Dopis Anžeta Logarja by Nova24TV on Scribd

V interesu večine državljank in državljanov je, da gremo v dialog s Komisijo z odprtimi kartami
V nadaljevanju Logar piše, da imamo drugo priložnost: “Evropska komisija se je odločila zagnati ambiciozen projekt podrobnega pregleda stanja v pravosodju po državah članicah. V interesu (večine) Slovenk in Slovencev je torej, da gremo v ta dialog z odprtimi kartami. Pošteno in transparentno. In da vzvod dobrih praks po EU uporabimo za izboljšanje stanja v pravosodju doma.”

Zato je Logar v osebnem pismu komisarju za pravosodje posredoval tri ključna sporočila:

• da je zaradi napak na področju vladavine prava v preteklosti zaupanje Slovenk in Slovencev v sodni sistem med najnižjimi v EU,

• da je zaradi tega v preteklosti pogrešal aktivnejšo vlogo evropske komisije na področju pravosodja,

• in da zelo podpiramo to iniciativo EK in se že veselimo sodelovanja v razpravi.

Foto: iStock

Vladavina prava ni ideološka tema
V nadaljevanju pojasnjuje, da vladavina prava ni ideološka tema: “Eni kričijo, da gre za odpiranje ideoloških tem. Naj bo zelo jasno: vladavina prava NI IDEOLOŠKA tema. Je ključna tema, na kateri temelji Evropska unija! Vsak, ki trdi nasprotno, zganja ideologijo najslabše vrste …”

V nadaljevanju navaja odstavek iz svojega pisma, ki je opozicjo najbolj razburil: “Številni primeri nerazumno dolgih sodnih postopkov, ki so se končali z zastaranjem ali obsodbo države na Sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, neučinkovit pregon bančne kriminalitete, neupoštevanje načela videza nepristranskosti, uporaba totalitarne simbolike pri posameznih sodnikih, obsodbe opozicijskih politikov v rednem delu sodstva, ki so se končale šele z razveljavitvijo sodb na Ustavnem sodišču, neuresničevanje odločb Ustavnega sodišča, … Vse to je dodobra načelo zaupanje ljudi v sodni sistem, ki je po raziskavi Eurostata eno najnižjih med državami članicami EU.”

“Se vam zdi to sporno? Poseg v neodvisnost sodne veje oblasti? Blatenje Slovenije v tujini?” sprašuje svoje prijatelje in sledilce na Facebooku in jih poziva, naj presodijo sami.

Sam bo po svojih besedah še naprej prisegal na vladavino prava in naredil vse, kar je v njegovi moči za ta cilj. Za konec še dodaja: “Dopis evropskemu komisarju sicer ni javna korespondenca. Ampak, ker so jo mediji že objavili, jo objavljam še tu, da si bo lahko vsak ustvaril lastno mnenje …”

Rok Krajnc