fbpx

Minister Hojs izjave luksemburškega ministra Asselborna označil za neprimerne – ta je pristal v manjšini, ko gre za vprašanje migracij

Notranji minister Aleš Hojs na vrhu notranjih ministrov EU v Bruslju. (Foto: sta)

Notranji minister Aleš Hojs je danes v Bruslju zatrdil, da Slovenija trenutno ni naklonjena novim humanitarni koridorjem v Evropo, saj si nihče ne želi ponovitve migrantske krize iz leta 2015. Izjave luksemburškega ministra za zunanje zadeve Jeana Asselborna pa je označil za neprimerne. Slednji je verbalno napadel avstrijskega kanclerja Kurza in slovenskega premierja Janšo, saj je prepričan, da bi morale posamezne evropske države sprejeti še več afganistanskih migrantov. 

Notranji minister Aleš Hojs je ponovil jasno stališče Slovenije, da v tem trenutku ne podpira odpiranja novih humanitarnih koridorjev, saj si nihče ne želi, da bi se kriza izpred nekaj let ponovila. Svoje stališče je Hojs podal na izrednem zasedanju ministrov za notranje zadeve EU. Slovenski minister trenutno predseduje Svetu EU. Slovenska vlada je namreč že odločila, da bo sodelovala pri preselitvi tistih ljudi, ki so sodelovali z EU in Natom, v tem trenutku pa so še vedno nastanjeni v Španiji, poroča STA.

Slovenija kljubuje zagovornikom migracij
“Kakršno koli drugo relociranje ali kar tako na splošno jemanje, posebej ne tistih moških, ki namesto da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, teh pa v tem trenutku ali pa na splošno nismo pripravljeni sprejeti,”
je še pojasnil Hojs. Minister iz Luksemburga Jean Asselborn, je izrazil željo, da bi EU sprejela nekaj deset tisoč afganistanskih prebežnikov ter pristavil, da je slovenskemu predsedniku vlade Janezu Janši in avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu potrebno nasprotovati. Prepričan je, da bi se EU lahko intenzivneje vključila v izjemno dramatično situacijo v Afganistanu ter sprejela tiste, katerih življenje je ogroženo.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. (Foto: epa)

Asselborn je dejal: “Upam, da bo prišlo do nasprotovanja gospodu Kurzu iz Avstrije in gospodu Janši iz Slovenije, ki sta oba jasno in odločno usklajena z Orbanom, Salvinijem in Le Penovo. Vsi zavračajo neposredno človeško solidarnost z mučenim afganistanskim narodom v tem skrajno dramatičnem trenutku. S tem izgubljajo kvaliteto biti Evropejec.” Hojs je izjave luksemburškega kolega označil za precej neprimerne, ostro pa se je odzval tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg: “Izkoriščanje tragičnih razmer v Afganistanu za ceneni populizem in slepo ponavljanje napak iz let 2015 in 2016 ne pomeni, da je nekdo dober Evropejec.” 

Asselborn predstavlja edino državo, ki nasprotuje današnji izjavi ministrov
Obenem je avstrijski minister še pristavil, da je Avstrija v svetovnem merilu gostiteljica četrte največje populacije Afganistancev z ozirom na število prebivalcev, v EU pa je na drugem mestu. Ob tem je še dodal: “Lepo bi bilo, da bi Asselborn pokazal podobno raven solidarnosti in človečnosti. Za to bi moral Luksemburg sprejeti šestkrat toliko Afganistancev, kot jih trenutno živi tam.” Asselborn (ki je pristojen tudi za področje priseljevanja) je danes na zasedanju ministrov za notranje zadeve v Bruslju. Neuradno naj bi bil Luksemburg edina država članica EU, ki naj bi oporekala današnji skupni izjavi ministrov.

Hojs je ob tem napovedal, da se bo z luksemburškim državnikom tudi osebno sestal. Sicer obstaja močna želja, da bi bila današnja skupna izjava sprejeta soglasno. Ministri se nameravajo posvetiti trenutnemu dogajanju v Afganistanu, še posebej v povezavi z migracijskimi in varnostnimi razmerami znotraj EU ter v želji, da bi se EU nanje skupno odzvala. Danes sicer ne nameravajo govoriti o natančnem številu preselitev oseb. Do luksemburškega kolega in njegovega blokiranja skupne izjave pa je bil kritičen tudi nemški notranji minister Horst Seehofer: “Gospod Asselborn bi moral malo natančneje opazovati težave, ki jih imajo velike države v Evropski uniji.” Kot je še poudaril ni govora o nekaj sto osebah, marveč o več tisoč, ki so že prispele v Nemčijo.

Domen Mezeg