fbpx

Minister Hojs predstavil dosežke uspešnega predsedovanja EU

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs. (Foto: STA)

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na novinarski konferenci izpostavil številne dosežke v času predsedovanja. Kot je poudaril, so dogodki postavili stvari na glavo, a jim je vseeno uspelo izpeljati predsedovanje uspešno, med drugim jim je uspelo doseči številne dogovore. “Po dolgih letih smo se vsi notranji ministri strinjali, da bomo tokrat k reševanju oziroma možnim migracijam pristopili drugače kot leta 2015,” je izpostavil enega izmed večjih dosežkov v času predsedovanja. 

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na novinarski konferenci predstavil ključne dosežke predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju notranjih zadev. Kot pravi, so se priprave na predsedovanje pričele že zdavnaj pred samim začetkom predsedovanja. “Z ekipo na ministrstvu, z vsemi tistimi, ki smo jih začasno poslali v Bruselj, in nenazadnje tudi z drugimi resorji smo želeli pripraviti čim bolj učinkovito, predvsem pa pripraviti predsedovanje, ki bi se uspešno zaključilo,” je pojasnil.

Poudaril je, da so se na predsedovanje pripravili, a jim je redosled dogodkov, kot je bil vpad talibanov v Afganistan, postavil celotno časovnico na glavo. Vrhunec ali enega ključnih dosežkov so dosegli takoj na začetku s skupno izjavo o Afganistanu. “Po dolgih letih smo se vsi notranji ministri strinjali, da bomo tokrat k reševanju oziroma možnim migracijam pristopili drugače kot leta 2015,” je dejal. Šlo je za izjavo, ki je močno odmevala tudi po drugih resorjih in so se tudi sami dostikrat opirali na to izjavo.

Prizor v Sloveniji leta 2015 (Foto: iStock)

V začetku predsedovanja so sklicali tudi ministrsko zasedanje kriznega mehanizma. “Ta krizni mehanizem smo takrat posvetili razmeram, ki so se močno zaostrovale na belorusko-baltski meji. Poljska je eskalirala v drugi polovici našega predsedovanja,” je dejal in pri tem pojasnil, da so v okviru tega mehanizma dali jasno vedeti, da se stvari spreminjajo. “Mislim, da smo v teh pol leta obrnili precej na glavo, nihče več ne govori, da ni potrebno financirati določenih tehničnih sredstev na zunanjih mejah.”

Hrvaška bi lahko kmalu vstopila v schengen
V okviru predsedovanja so tako poudarili, da je potrebno stvari reševati pri vzrokih in ne posledicah. “To, kar je kasneje komisija dosegla z bilateralnimi sporazumi in z jasnimi sporočili dejala tretjim državam, da migracije ne bodo prosto vstopale v Evropsko unijo,” je poudaril. To se Hojsu zdi kot eden največjih dosežkov poleg tistega, ki se je zgodil v zaključku slovenskega predsedovanja, in sicer potrditev sklepa Sveta EU, s katerim smo na široko odprli vrata Hrvaški za vstop v schengensko območje. “Vse to vsekakor kaže na realno možnost, da bi lahko že v času francoskega predsedovanja prišla do ključnih sklepov, ki jih za vstop v schengen potrebuje.” Si pa sam želi, da bi se to z začetkom leta 2023 vendarle zgodilo. Dodal je, da so morda te ocene malo preveč optimistične.

Foto: epa

Naslednja zadeva, ki jo je želel izpostaviti Hojs, je sprejetje splošnega pristopa o direktivi o odpornosti kritičnih subjektov. V tem primeru gre za specifično zadevo, saj je v večini evropskih držav civilna iniciativa umeščena pod notranje zadeve. V času slovenskega predsedovanja se je obravnavalo tudi čezmejno policijsko sodelovanje. “Tukaj bi predvsem izpostavil tri ključne stvari: najprej skupno izjavo oziroma več organiziranih konferenc, ki so bile posvečene boju za ustrezno preiskovanje zlorab otrok, kar je močno odmevalo tudi prek luže,” je še dodal.

Dva trialoga o mandatu Europola uspešno zaključena
Posebej velik napredek so po njegovih besedah naredili tudi na prepoznavi podatkov DNK. “Kot veste, je DNK storilcev danes ena ključnih metod uspešnega raziskovanja kaznivih dejanj,” je dejal. Za eno največjih razočaranj slovenskega predsedovanja na področju notranjih zadev je izpostavil, da Sloveniji ni uspelo dokončati vseh treh trialogov z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o mandatu Europola. Dva so uspešno zaključili, pri tretjem pa je Francija, ki z začetkom novega leta prevzema predsedovanje Svetu EU, na koncu umaknila svoje soglasje in ga zadržala za svoje predsedovanje.

Glede migracij je na današnji novinarski konferenci povedal še, da se državam članicam v času slovenskega predsedovanja v okviru pogajanj o paktu o migracijah in azilu ni uspelo dogovoriti o uredbi o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Sredozemske države iz skupine Med5 in višegrajska četverica namreč še vedno vztrajajo, da je treba sprejeti celoten pakt naenkrat in ne po posameznih delih, je poudaril Hojs.

Sara Rančigaj