fbpx

Minister Koritnik: Kakšni bi bili odzivi medijev, če bi na javnem razpisu izbrali za več kot 600 tisoč evrov dražjega ponudnika?

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik. (Foto: STA)

“Kakšni bi bili medijski naslovi, če bi na javnem naročilu, za “davkoplačevalski denar”, ministrstvo izbralo dražjega ponudnika? Govorimo o teoretično 600.000 evrih več. Kakšni bi bili, če bi kot članica EU preprečili dostop enemu ponudniku, bili kot država toženi in zgubili tožbo na domačih in Sodišču EU,” se je minister za javno upravo Boštjan Koritnik odzval na pisanja nekaterih medijev o izboru družbe MOL. Kot trdi, ministrstvo ne sme in ne more dajati prednosti domačim ponudnikom.

Ministrstvo za javno upravo je za oddajo skupnega javnega naročila za nakup goriva na bencinskih servisih izvedlo odprti postopek, s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Izbrana sta bila dva podpisnika krovnih okvirnih sporazumov, in sicer MOL SLOVENIJA, d. o. o., Lendavska ulica 24, 9000 Murska Sobota in v skupni ponudbi PETROL, d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana in OMV SLOVENIJA, d. o. o., Ulica 15. maja 19, 6000 Koper – Capodistria.

Glede na ponujene cene (popuste) sta bila ponudnika nadalje izbrana kot dobavitelja za dobavo goriv na bencinskih servisih dobaviteljev, in sicer MOL SLOVENIJA, d. o. o. kot prvouvrščeni dobavitelj in v skupni ponudbi PETROL, d. d., Ljubljana in OMV SLOVENIJA kot drugouvrščeni dobavitelj.

Naročniki tako primarno točijo gorivo pri prvouvrščenem dobavitelju in le izjemoma (oddaljenost od črpalk glede na sedež naročnika ali glede na opravljanje službene poti) pri drugouvrščenem ponudniku, v skladu z določbami okvirnega sporazuma. Javni uslužbenci bodo torej točili gorivo na lokacijah MOL le, če je MOL manj kot 5 km oddaljen od sedeža ali je ta črpalka na službeni poti uslužbenca, če pa ta pogoj ni izpolnjen in v nujnih primerih pa tudi na Petrol in OMV, s čemer smo dejansko razširili nabor bencinskih črpalk, naročilo pa je tudi bolj gospodarno.

Komentar ministra za javno upravo Boštjana Koritnika
“Kakšni bi bili medijski naslovi, če bi na javnem naročilu, za “davkoplačevalski denar”, ministrstvo izbralo dražjega ponudnika? Govorimo o teoretično 600.000 evrih več. Kakšni bi bili, če bi kot članica EU preprečili dostop enemu ponudniku, bili kot država toženi in zgubili tožbo na domačih in Sodišču EU?

Ključen cilj javnega naročanja je, da na zakonit način gospodarno ravnamo z državnimi sredstvi. Hkrati, in na to opozarja Agencija za varstvo konkurence, moramo narediti vse, da konkurenco ohranjamo, ker ta zagotavlja realne cene. Ne pa, da eno družbo izključimo samo zato, ker je v lasti druge države, eno družbo pa preferiramo samo zato, ker je v lasti Republike Slovenije. Osnovno načelo je gospodarnost, pa tudi enakopravna obravnava ponudnikov, in zelo dvomim, da se v domačem gospodinjstvu ljudje odločajo o paketu pri telekomunikacijskem operaterju na podlagi tega, kdo je lastnik tega operaterja. Vodilo so verjetno cena in druge lastnosti paketa. In nihče ni branil vodstvu kateregakoli ponudnika, da ponudi konkurenčno ceno.

In še enkrat poudarjam, da Ministrstvo za javno upravo v postopkih izvedbe javnega naročila ne sme in ne more dajati prednosti domačim ponudnikom, ker bi bilo to v nasprotju s Pogodbo o delovanju EU, delovanjem notranjega trga EU in evropskimi direktivami. To je nedopustno vsaj od leta 2004, ko smo postali članica EU, iz slovenske zakonodaje pa se je preferiranje domačih ponudnikov na javnem naročanju umaknilo že pred tem. Tako pogojevanje bi bilo torej negospodarno, poleg tega pa tudi nezakonito.

Na Ministrstvu za javno upravo menimo, da naročniki ne bodo imeli težave identificirati oddaljenosti voznega parka od najbližje črpalke MOL, prav tako na službeni poti ni bi smela biti težava identificirati črpalk. Poleg tega pa sporazum dopušča točenje v izjemnih okoliščinah (ko je treba nujno natočiti gorivo).

Ob tem posebej poudarjamo, da smo s tem okvirnim sporazumom povečali in ne zmanjšali nabor črpalk v skladu z javno naročniško zakonodajo. Hkrati pa smo z namenom gospodarnega in racionalnega ravnanja z javnimi sredstvi povečali gospodarnost naročanja. S skupnim naročilom se namreč znižujejo cene v naročilu, in sicer prinaša popust na gorivo v skupnem naročanju za približno 1 milijon evrov prihranka, kot če bi naročniki gorivo kupovali prosto na trgu. Z združevanjem količin zaradi ekonomije obsega in povpraševanja z ene točke smo dosegli izredno gospodarnost naročila, hkrati pa povečali številno točilnih mest.

Sara Kovač