Minister Šabeder zavajal pred svetovno javnostjo: Slovenija vodilna država na področju zdravstvenega varstva?!

Minister za zdravje Aleš Šabeder. (Foto: STA)

Zraven medijskega showa Grete, ki bo reševala svet pred ekološko katastrofo, se v New Yorku mudi tudi zdravstveni minister Aleš Šabeder. Tokrat se je pohvalil, da je Slovenija ena izmed vodilnih držav na področju zdravstvenega varstva. Zelo zanimivo, kot da v državi ne bi obstajale čakalne vrste, poniževanje dolgoletno zaposlenih medicinskih sester in tudi smrti, ki so se dogajale na otroški srčni kirurgiji.

Na pot v New York se je poleg predsednika vlade Marjana Šarca, ki bo skupaj z Greto reševal svetovno ekološko katastrofo, odpravil tudi zdravstveni minister Aleš Šabeder, ki se je ob robu zasedanja 74. Generalne skupščine Združenih narodov udeležil visokega dogodka o univerzalnem zdravstvenem varstvu. Kot se za predstavnika Šarčeve vlade spodobi, je tudi pred visokimi gosti iz tujine in svetovno javnostjo zatrdil, da je Slovenija ena izmed boljših držav na področju organiziranega zdravstvenega varstva. A je temu res tako?

Vendar se Šabeder obnaša, kot da živi vzporednem svetu, ne pa v Sloveniji, kjer zdravstvo poka po šivih na vseh področjih. “Iz nagovorov ministrov opažamo, da so rešitve zelo različne, veliko držav pa nima tako dobrega zdravstvenega varstva kot Slovenija. Posebej lahko izpostavim primarni del zdravstvenega sistema kjer Slovenija prednjači v dobri postavitvi sistema družinskih zdravnikov,” je izjavil za STA aktualni zdravstveni minister. Tukaj se lahko vprašamo, kdo je tu nor, minister ali pa vsi slovenski državljani. Resnično imamo odličen sistem družinskih zdravnikov, ko smo celotno poletje spremljali kolaps sistema in množično zapuščanje družinskih zdravnikov, s tem pa v mnogih krajih po Sloveniji državljani doživeli, da so po več kot desetletjih izgubili svoje zdravnike in se morajo voziti v oddaljene kraje, kar je lahko včasih tudi usodno za posameznikovo življenje.

Sicko slovenskega zdravstvenga sistema
Eden izmed velikih vzornikov radikalne levice je tudi ameriški filmski režiser Michael Moore, ki je pred leti posnel zdravstveni dokumentarec Sicko. A takrat slovenski  zdravstveni eliti ni naredil usluge, saj je slovenski zdravstveni sistem primerjal z eno izmed scen humoristične nadaljevanke Naše male klinike. Žal tisti prizor ni bil daleč od resnice, saj so zadevi v resnici še mnogo hujše kot v omenjeni seriji. Nabavna zdravstvena mafija opere na stotine milijonov evrov vsako leto. Glavni borci, ki se borijo, so znova in znova žrtev podtikanj slovenskih levičarskih medijev ali pa za nagrado jim grozijo s tožbami v vrednosti 100 tisoč evrov.

Problem čakalnih vrst se ne premakne iz mrtve črke na papirju, saj si mora povprečni slovenski državljan vzeti cel dan dopusta, da opravi zdravniški pregled. Ponižuje se dolgoletne medicinske sestre z večletnimi delovnimi izkušnjami zaradi tega, ker so se odločile, da bo takoj po srednješolskem izobraževanju pomagale bolnikom, ki pomoč nujno potrebujejo. Dogajajo se nam smrti na otroški srčni kirurgiji zaradi katastrofalnih delovnih odnosov med glavnimi akterji na oddelku, kjer bi namesto strokovnosti in nujni pomoči, ki jo potrebujejo naši najmlajši državljani smo priča notranjim bojem med zaposlenimi in vodilnimi na tem oddelku.

Šabedrove poteze nas peljejo na raven venezuelskega zdravstva
Spomnimo se lahko, kako sta glavna predstavnike radikalne Levice, poslanca Miha Kordiš in propadla spitzenkandidantka Violeta Tomič zagovarjala, kakšen super zdravstveni sistem imajo v Venezueli v času vladavine Chaveza in sedaj krvavega diktatorja Madura. Vsi se spominjamo podobe protestov pred nekaj meseci, ko so ubobožani državljani Venezuele potrebovali zdravila in zdravstvene storitve, a so ostali pred praznimi policami in zaprtimi vrati zdravstvenih ustanov. Naša levica tudi rada izpostavlja vrhunski kubanski zdravstveni sistem, ki omogoča vse storitve vsem državljanom. A pozabijo dodati, da to velja za kubansko komunistično elito, medtem ko se morajo soočiti s praznimi policami kubanski državljani podobno kot njihovi trpeči venezuelski državljani. Ob koncu lahko ministra Šabedra še enkrat vprašamo, ali je slovensko zdravstvo res v odlični formi kot reševanje zdravstvenih primerov dr. Housa ali pa se bližamo kolapsu sistema, kot se je zgodil v Venezueli? Zdravstveni minister lahko pripoveduje pravljice svoji elitnim prijateljem, medtem ko bolni slovenski državljan, ki potrebuje kvalitetne zdravstvene usluge, na lastni koži občuti “kvaliteto” javnega zdravstva.

Ko zmanjka denarja, odpovejo tudi bolnišnice. V Venezueli so radikalni levičarji obljubljali nebesa, a jim je uspelo le uničili socialno državo. Če bi pred dvajsetimi leti Venezuelcem napovedovali tako prihodnost, bi se smejali, a danes je to na žalost njihova vsakdanja realnost.

Samo Samec