fbpx

[Video] Minister Simoniti odločno zavrača očitke novinarke RTV glede podpore neonacizmu!

Minister za kulturo Vasko Simoniti in novinarka RTV (Foto: Printscreen/Vlada RS)

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti odločno zavrača očitke novinarke Studia City Špele Kožar, da podpira neonacizem. Očitke je 14. junija 2021 izrekla v prispevku z naslovom Prigoda o rumeni svastiki. Minister je ogorčen nad takšno medijsko prakso javne televizije, ki žal dobiva vse hujše razsežnosti.

Poudaril je, da niti on kot minister niti ministrstvo za kulturo v času, ko ga vodi, nista nikoli in nikdar podpirala neonacizma. Minister pravzaprav z gnusom zavrača vse totalitarizme.

Novinarka Studia City Špela Kožar je 14. junija 2021 v prispevku na Televiziji Slovenija izrekla neresnične izjave: “Še prigoda o svastiki. Ni bila rumena, ker je, preden jo je poustvaril Hitler, simbolizirala sonce. V naši deželi namreč simbolizira jopiče, a ne tako kot v Franciji tiste, ki se borijo za socialo, pri nas se slovenski rumeni jopiči borijo za neonacizem. Po novem v javnem interesu, saj jim je minister Simoniti podelil status nevladne organizacije na področju kulture. Da, prav ste slišali. In v ta namen, da bi malce prekril dejanje spremenil ime in tako je Urban Purgar, rumenojopičnik, postal zastopnik t. i. Društva za promocijo tradicionalnih vrednot. Neonacizem je tako uradno po novem vrednota.”

Minister za kulturo se je na izrečeno ostro odzval in zavrnil vse očitke glede podpore neonacizmu

“Ob nepregledni množici nepoštenega poročanja nacionalne televizije, na katero zaradi brezupnosti kakršne koli možnosti za popravek ali predstavitve nasprotnega mnenja doslej nismo reagirali, pa je sinočnji prispevek novinarke Špele Kožar na nacionalni televiziji presegel meje normalnega in razumnega.” Novinarka je namreč po besedah Simonitija v prispevku obtožila njega in ministrstvo za kulturo, da podpirajo neonacizem, potem ko so uradniki po vseh pravilih uradnega postopka Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot podelili status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture.

Novinarka v svojem pojmovanju novinarstva seveda ni poskrbela za drugo plat zgodbe, saj se ni potrudila pozanimati o samem postopku in o tem povprašati tudi ministrstvo. Če bi to pošteno naredila, potem njene zgodbe ne bi bilo. Tako se je s svojim poročanjem uvrstila v prvo postavo državne reprezentance lažnivega novinarstva.

Ministrstvo za kulturo