Ministrica Vrečko bi kipe zločincev poslala nazaj na javna mesta!

Kulturna ministrica Asta Vrečko (Foto: STA/posnetek zaslona YouTube 24ur)

Namesto, da bi se vlada Roberta Goloba ukvarjala z reševanjem resnih težav, ki zaradi krize pestijo državljane, se ta spušča v ideološke poteze, katerih namen je slavljenje komunističnega režima, ki je sistematično kršil človekove pravice in svoboščine. Potem ko so poskrbeli za ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, kulturna ministrica iz vrst koalicijske Levice Asta Vrečko sedaj pravi, da si želi, da bi se kipe Tita in ostalih vrnilo v park Brdo. 

V četrtek so na Ministrstvu za kulturo organizirali Strokovni posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, saj jih očitno moti, da je bil del zbirke kipov iz Brda prenesen v Pivko. Gre za povojna dela vrhunskih umetnikov. Na Ministrstvu za kulturo prestavitev kipov ocenjujemo kot neprimerno,” pravi Asta Vrečko. “Smo edina demokratična država, ki vrača na javno mesto kip diktatorja in množičnega morilca. Morda kje stoji v Italiji še kakšen Mussolini, tako ali tako imajo komunisti in fašisti iste korenine. Ali v Rusiji kakšen Stalin, da bi Nemčija imela kje Hitlerja pa ne verjamem”, je v zvezi z zadevo kritično komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne

Vrečkova trdi, da pri omenjeni zadevi ni šlo za restavriranje, ampak prenos, ki ni bil izpeljan po ustaljenem postopku, čeprav so tedaj pri Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ) Brdo pojasnili, da so kip Tita in ostale odstranili z namenom, da jih bodo restavrirali, saj ti od vlivanja naprej sploh niso bili zaščiteni in raziskani na ustrezen način. Tedaj je bilo napovedano, da se pripravlja idejni projekt za ustrezno prezentacijo kipov.

Ministrica poudarja, da je šlo za arbitrarno odločitev brez strokovnih podlag. “Tudi njihova postavitev v Pivki ni ustrezna. V spornem prenosu kipov so bili odstranjeni točno določeni kipi. Poznamo sicer zgodovino odstranjevanja javnih skulptur iz prejšnjih režimov, a to pomeni tudi brisanje zgodovine javnega prostora, zato terjajo tudi razpravo. Postavitev javnih skulptur je vedno tudi odraz družbenih, političnih okoliščin in umetnostnih tendenc nekega obdobja. Pomembno je, da se zavedamo svoje zgodovine, o njej razmišljamo, razpravljamo in se iz nje tudi učimo,” je zatrdila in dodala, da si zaradi tega na ministrstvu želijo, da kipi pridejo nazaj na posestvo Brdo, kamor po njihovo spadajo. “Postavljeni bodo v sodelovanju vseh pristojnih strokovnjakov, da bodo zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in parkovno ureditvijo ter čim bolj dostopni obiskovalcem”, je napovedala. Kot poroča 24ur, je zadevo pod drobnogled vzela inšpekcija.

Foto: posnetek zaslona YouTube 24ur

Kipi niso bili ustvarjeni kot javni spomeniki
Umetnostni zgodovinar Gojko Zupan je po poročanju N1 na posvetu pojasnil, da v zvezi z omenjenimi skulpturami obstajajo različne interpretacije. Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, so bili kipi gradu Brdo v glavnem postavljeni na prosto, nekateri tudi v objekt, a kot pravi, niso bili “ustvarjeni kot javni spomeniki, ampak kot okrasje za muzejske dvorane, protokolarne vile in vrtove ali javni prostor”.

Po II. svetovni vojni so nekateri želeli, da bi zbirka kipov iz vojnega in povojnega obdobja našla mesto na Ljubljanskem gradu, a do tega naposled ni prišlo. Tako so bile skulpture poslane na različne dele Slovenije, med drugim tudi v vilo Bled.

Med očitki prestavitve kipov je bilo mogoče zaslediti tudi, kako ni bilo strokovne razprave. Res zanimivo, kako pri nas določeni, še posebej vladajoči, selektivno utemeljujejo, kdaj je razprava pomembna, kdaj pa sploh ne. V primeru novele o RTVS je namreč ni bilo in je do nje prišlo šele tedaj, ko je postalo jasno, da se bo o sprejetju le-te odločalo na referendumu. Resnično zanimivo pa je tudi, kako ministrica ob izraženi želji po vrnitvi kipov, ki očitno sploh niso bili ustvarjeni kot javni spomeniki, zatrjuje, da je pomembno, da se zavedamo lastne zgodovine, potem ko je znano, da je bila med tistimi zaslužnimi, da je moral vrata zapreti Muzej slovenske osamosvojitve, ki predstavlja najsvetlejši trenutek zgodovine neke države. Če se nikjer na svetu ne dogaja, da bi se zapiralo ustanove, ki so posvečene osamosvojitvi, je pri nas vse drugače.

Pri nas se tudi daje pomen “izbrisanim” in se jim postavlja obeležje, čeprav je jasno, da si večina statusa ni uredila na račun špekuliranja in se slavi komunistične klavce, ki imajo na vesti cel kup nedolžnih žrtev. Če morda Asta Vrečko ne ve, je pred leti ustavno sodišče, katerega levi pol rad slavi, ko jim je to po volji, razsodilo, da Josip Broz Tito v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin,” so tedaj med drugim po poročanju MMC-ja navedli ustavni sodniki. Kot kaže pa ima Levica veliko besede pri izpeljavi svojih ideoloških projektov, ki jih je sicer rada očitala nekdanji oblasti. Nemogoče je mimo dejstva, da je Titov režim odgovoren za smrt okoli pol milijona ljudi, predvsem političnih nasprotnikov, trupla pa so bila samo v Sloveniji najdena na več kot 600 moriščih.

Sara Kovač