fbpx

Na kolegiju predsednika državnega zbora nadaljevanje spopada nepovezanih poslancev glede morebitnih funkcij in vodilnih mest v delovnih telesih DZ

Foto: STA

33. člen Poslovnika Državnega zbora RS govori o razdelitvi mest v delovnih telesih. Glede nepovezanih poslancev pa je posebej navedeno naslednje: “Pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev”. To torej pomeni, da kolegij v tem primeru lahko upošteva nepovezane poslance, ni pa to nujno potrebno. V povezavi s tem se na današnjem kolegiju predsednika državnega zbora, z začetkom ob 14.uri, obeta nadaljevanje spopada za morebitno porazdelitev funkcij in vodilnih mest v telesih Državnega zbora RS četverice iz vrst SMC in DeSUS, ki so se odločili, da se podajo na samostojno pot in se povežejo v skupino nepovezanih poslancev. 

Predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič in poslanci Janja SlugaBranislav Rajić in Jurij Lep, ki so se ne dolgo tega odločili za izstop iz matične stranke, po poročanju Požareporta brez vsakršnih pogajanj ali dogovorov zahtevajo, da odnesejo in zadržijo dosedanjih dvanajst funkcij znotraj delovnih teles, ki so jih opravljali kot koalicijski poslanci. “Cilj pa je seveda: onemogočiti dosedanjo večino vladne koalicije v delovnih telesih slovenskega parlamenta ter zadržati vse finančne bonitete, ki jih osnovnim poslanskim plačam dodajajo te funkcije.”

Skupina nepovezanih poslancev, katerih vodja je Slugova, sedaj po navedbah raziskovalnega novinarja Bojana Požarja zahtevajo še več. “Poleg teh dvanajstih vodilnih funkcij bi po novem imeli (ne zadržali, ampak, še enkrat, po novem, torej dodatno imeli ali pridobili) še tri nove vodilne funkcije, gre pa za podpredsedniški mesti na odborih za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in pa predsedniško mesto odbora za zunanjo politiko.”

Je v ozadju maščevanje?
Glede na to, da poslanci SMC Mojca ŽnidaričDušan Verbič in Monika Gregorčič tisti, ki zasedajo vodilna mesta v prej naštetih odborih, marsikdo ob tem pomisli, da se morda  želijo Zorčič, Sluga in Rajić želijo osebno maščevati nekdanjim kolegom iz matične poslanske skupine, ki so jo nedavno zapustili. V primeru Gregorčičeve je potrebno omeniti, da je njena predsedniška funkcija na Odboru za zunanjo politiko toliko bolj zanimiva in ima precejšen vpliv, saj le ta prinaša možnost osebnih sestankov in pogovorov z diplomati iz tujine. Glede na to, da smo danes priča izvažanju raznovrstnih zgodb o zaskrbljujočem stanju, ki naj bi vladalo v Sloveniji, je toliko bolj jasno kam pes taco moli.

Nekdanja vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga (Foto: STA)

Razen v času vladavine Mira Cerarja je bila venomer praksa, da je bila funkcija predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko v rokah ene izmed koalicijskih strank. Poslanec iz vrst Nove Slovenije Jožef Horvat je tako izjemoma vodil odbor. Po nekaterih informacijah Požarja naj bi se za funkcijo vodilnega v tem odboru zanimal poslanec Rajić. Nekdanja vodja poslanske skupine SMC Sluga je namreč ohranila vodstveno funkcijo, s tem ko je postala vodja nepovezanih poslancev. Poslanec Lep pa je njen namestnik. V primeru, da bi vladajoči koaliciji uspelo, da zamenjajo Zorčiča z mesta predsednika Državnega zbora RS, bi bilo po drugih informacijah možno, da bi se za funkcijo predsednika odbora zanimal tudi Zorčič.

Tako imenovani četverček KUL, ki ga sestavljajo SD, LMŠ, Levica in SAB, in skupina nepovezanih poslancev, predlagajo, da če jim danes ne uspe doseči želenega pri delitvi funkcij v parlamentarnih telesih, predlagajo sklep o razveljavitvi terminskega programa državnega zbora za mesec maj in prekliče vse že sklicane seje komisij in delovnih teles, povezane s pripravo na redno zasedanje maja. To bi v praksi pomenilo nekakšno milo obliko bojkota Državnega zbora RS.

Vir: Državni zbor RS

Nina Žoher