Bled bo jutri središče Srednje Evrope: Na strateškem forumu predsednik vlade Janez Janša gosti “najmočnejšo” politično zasedbo doslej – Poglejte, kdo vse pride!

Predsednik slovenske vlade Janez Janša, direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. (Foto: STA)

V ponedeljek se bodo na 15. Strateškem forumu Bled sestali predsednik slovenske vlade Janez Janša, češki predsednik vlade Andrej Babiš, bolgarski predsednik vlade Boyko Borissov, italijanski predsednik vlade Giuseppe Conte, poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, madžarski predsednik vlade Viktor Orban, predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković in srbski predsednik Aleksander Vučić. Ob tem se bosta posveta udeležila še dva visoka gosta iz tujine, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach in direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva.

Blejski strateški forum je strateški dialog na visoki ravni med voditelji iz privatnih in javnih sektorjev o ključnih težavah, s katerimi se sooča Evropa v 21. stoletju. Dogodek bo potekal pod naslovom Izzivi in priložnosti v svetu po Covidu-19; sosedje – regije – globalni svet: partnerji ali tekmeci?.  Po programu, objavljenemu na spletni strani Blejskega strateškega foruma, je med drugim zapisano, da bo srečanje najvišjih političnih predstavnikov Slovenije, Češke, Bolgarije, Italije, Poljske, Madžarske, Hrvaške in Srbije potekalo od 10h do 11:30  v osrednji dvorani. Srečanje bo potekalo pod naslovom Izzivi držav po Brexitu in covid-19.  Srečali se bodo tudi zunanji ministri omenjenih držav.

Varnostna navodila je izdala tudi slovenska policija. Opozorilo so, da bo na Bledu 31. avgusta potekal Strateški forum Bled, ki se ga bodo udeležili domači in tuji visoki predstavniki. Zato bo ponekod na Gorenjskem, predvsem med Letališčem Jožeta Pučnika in Bledom, v obe smeri, občasno oviran promet. Predvidene so tudi krajše mobilne zapore.

Pandemija covid-19 razkrila nemoč Evropske Unije, Sloveniji v najtežjih trenutkih epidemije pomagale države Višegrajske četverice
Pandemija covid-19 je prizadela družbe in gospodarstva po vsem svetu in trajno preoblikovala svet, kakršnega smo  poznali. Če želimo v prihodnosti ustvariti odporno in trajnostno globalno skupnost, ki bi bila sposobna odgovoriti na izzive 21. stoletja, je učenje neizogibno. Izbruh covid-19 je razkril številne ranljivosti sedanjega globalnega sistema, njegove posledice pa so vplivale prav na vsa področja našega življenja.

Kot je zapisano na uradni strani Strateškega foruma Bled, nas v prihodnje čaka doba kriznega upravljanja. V teh časih, ko so globalni odzivi neučinkoviti in neustrezni, je  ponovna preusmeritev mednarodne skupnosti k okrepljenemu sosedskemu in regionalnemu sodelovanju in potreba po novih pobudah toliko bolj dobrodošla.

Pandemija je jasno razkrila težave, s katerimi so se soočile države. Kljub obljubam Evropske Unije in evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča so bile države prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti. V najhujših časih Sloveniji ni pomagala Evropska Unija ampak  Višegrajska četverica s prevozom slovenskih potnikov iz tujine in dostavo medicinske opreme. Enako je bila slovenska taktika uspešna ob pogajanju za dodelitev desetih milijard sredstev za prihajajočo sedemletno proračunsko shemo EU, ko smo v pogajanjih nastopili skupaj s Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovaško.

Slovenija ima priložnost rešiti zgrešeno strategijo zunanje politike zadnjih levih vlad in postati pomemben soodločevalec v evropskem prostoru
Zato si bodo organizatorji foruma prizadevali, da bi Slovenija s povabljenimi voditelji držav tvorila močno evropsko skupino, ki bi imela enakovreden položaj v primerjavi s t.i. francosko – nemškim vlakom. Kot zanimivost lahko napišemo, da skupno število prebivalcev povabljenih članic EU Slovenije, Madžarske, Češke, Poljske, Bolgarije, Italije in Hrvaške šteje več kot 130 milijonov. Ta skupina pa bi v bližnji prihodnosti lahko izničila prevladujočo moč Nemčije, Francije, držav Beneluksa in skandinavskih članih EU.

Evropska Unija je tvorba 27 držav. Vsaka ima svoje interese. Slovenija kot majhna država nima veliko vpliva na pomembna odločanja v strukturah EU. Zgrešene strategije zunanjih politik v preteklih levih vlad in krepitev odnosov z Iranom in Rusijo so pustile posledice v mednarodnem okolju. Še vedno ne uresničena sodba arbitražnega sporazuma meje s Hrvaško ali izguba imena teran, sta le dva izmed velikih spodrsljajev tvorcev slovenske zunanje politike. Da afere Irangate niti ne omenjamo.

Luka Perš