fbpx

Na Vrh EU–Zahodni Balkan, ki ga bo gostil Janša, prihajajo voditelji in predsedniki vlad članic EU in kolegi iz regije Zahodni Balkan

Albanski premier Edi Rama, avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz, belgijski premier Alexander De Croo, predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić, bolgarski predsednik države Rumen Radev, hrvaški premier Andrej Plenković, predsednik Cipra Nicos Anastasiades, češki premier Andrej Babiš, danska predsednica vlade Mette Frederiksen, irski premier Micheál Martin, estonska premierka Kaja Kallas, finska premierka Sanna Marin, grški premier Kyriakos Mitsotakis, nemška kanclerka Angela Merkel, slovenski premier Janez Janša, francoski predsednik Emmanuel Macron in madžarski premier Viktor Orban (Foto: Vlada RS)

Brdo pri Kranju bo v sredo, 6. oktobra, postalo osrednje prizorišče srečanj na Vrh EU – Zahodni Balkan, ki ga bo gostil slovenski premier Janez Janša. Sestali se bodo voditelji držav ali vlad držav članic Evropske unije in njihovi kolegi iz regije Zahodni Balkan. Vrhu bo predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki bo skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU.

Pred vrhom se bodo voditelji držav ali vlad držav članic EU sestali na neformalni delovni večerji v okviru dnevnega reda voditeljev. Kot je znano, bo predsednik republike Borut Pahor odlikoval nemško kanclerko Angelo Merkel z redom za izredne zasluge.

Govora bo o tem, kako naprej v postopku širitve na evropski jugovzhod
V okviru priprav na vrh EU je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen prejšnji teden sklenila tridnevno turnejo po Zahodnem Balkanu. Izrazila je stališče, da BiH in celoten Zahodni Balkan pripadata Evropski uniji. Po njenih besedah se je potrebno posvečati ekonomskemu razvoju držav Zahodnega Balkana, v  regiji bi bilo potrebnih več novih delovnih mest, pri čemer se pričakuje angažma balkanskih držav. Ob tem je spomnila, da je bilo deset milijonov evrov s strani komisije namenjenih za nova delovna mesta v regiji.

Na vprašanje, če je mogoče na vrhu na Brdu pri Kranju pričakovati, da se bo proces širitve Unije na evropski jugovzhod nadaljeval, je po poročanju STA odgovorila, da bo vrh pokazal enotnost in zavezanost pristopnim procesom in širitvi. Napovedala je, da se bo na vrhu razpravljalo, kako naprej v postopku širitve na evropski jugovzhod. “Zelo vesela bom, če bomo imeli takšna srečanja redno vsako leto. Treba se je redno srečevati, menim, da bo to tudi jasen politični signal z najvišje politične ravni,” je dodala.

Foto: Printscreen

Vrh spada v okvir strateškega sodelovanja EU z Zahodnim Balkanom v skladu s strateško agendo za obdobje 2019–2024. To je tretji vrh EU-Zahodni Balkan, po prvem, ki je bil leta 2018 v Sofiji, in drugem, ki je leta 2020 potekal v Zagrebu v obliki videokonference. Vrh bo sestavljen iz plenarne seje, ki ji bo sledila seja voditeljev in voditeljic.

Razprave bodo osredotočene na: ponovno potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana, ki je v skupnem strateškem interesu in je še naprej skupna strateška odločitev, razvoj našega sodelovanja in socialno-ekonomsko okrevanje regije glede na sedanjo pandemijo covid-19, izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta, v katerega je vključen znaten sveženj naložb in bo ustvaril bolj trajnostno, zeleno, digitalno in na ljudi osredotočeno rast v korist regije in Evrope kot celote, krepitev regionalnega sodelovanja in preučitev nadaljnjega sodelovanja pri političnih in varnostnih vprašanjih skupnega interesa. Na uradni strani Evropskega sveta in Sveta EU je mogoče prebrati, da se bodo voditeljem in voditeljicam pridružili predstavniki in predstavnice Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke ter Sveta za regionalno sodelovanje.

Janša: Cilj je ponovno potrditi, obuditi in poživiti evropsko perspektivo za Zahodni Balkan
Zahodni Balkan in kredibilno nadaljevanje integracijskega procesa EU je dolgoročna prednostna naloga slovenske zunanje politike in zato tudi prednostna naloga Slovenije kot predsedujoče Svetu Evropske unije. Prav zato je bila sprejeta odločitev, da bo Slovenija gostila vrh EU-Zahodni Balkan. Vrh je pomemben z vidika spodbujanja kontinuirane razprave o tej temi na najvišji ravni tako z vidika poglabljanja sektorskega sodelovanja in zmanjševanja razvojnega razkoraka med EU in regijo kot tudi z vidika političnih sporočil o geostrateškem pomenu regije za Unijo in obojestranske zaveze h kredibilnemu delovanju pri integracijskem procesu.

Premier Janša ob robu vrha izpostavlja: “Verjamemo, da je čas, da postane Evropska unija bolj strateška v razmišljanju in dejanjih pri njenem delovanju v svetu. To še posebej velja za našo neposredno soseščino. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU bo zato v ospredje postavila sodelovanje EU z regijo Zahodnega Balkana pa tudi z vzhodno soseščino. Slovenija iz lastnih izkušenj dobro ve, kako pomembna je evropska perspektiva za izvajanje reform v pristopnem procesu. Ta perspektiva mora biti oprijemljiva in takšna, da je v njeno izpolnitev mogoče resnično verjeti v času življenja aktualne generacije, sicer to ni več spodbuda. Ta oprijemljivost mora navdihovati in biti vir politične energije, potrebne za izvajanje nujnih reform na politični ravni. Biti mora vir energije in fokus politične zavesti državljanov, da bodo lahko nudili podporo potrebnim reformam od spodaj navzgor.” Janša poudarja, da je cilj ponovno potrditi, obuditi in poživiti evropsko perspektivo za Zahodni Balkan, ki je bila dana na vrhu v Solunu že leta 2003. “Če to storimo, potem bomo dokazali, da smo strateški igralec v svoji soseščini. Če tega nismo sposobni izvesti, če ne naredimo koraka naprej na Zahodnem Balkanu, bo te korake delal nekdo drug z drugačnimi interesi in vrednotami.”

Foto: Vlada RS

Voditelji in voditeljice EU naj bi ob koncu srečanja sprejeli izjavo, ki naj bi se ji pridružili zahodnobalkanski voditelji in voditeljice. V Slovenijo je že prispelo cel kup voditeljev, med drugim: albanski premier Edi Rama, avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz, belgijski premier Alexander De Croo, predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić, bolgarski predsednik države Rumen Radev, hrvaški premier Andrej Plenković, predsednik Cipra Nicos Anastasiades, češki premier Andrej Babiš, danska predsednica vlade Mette Frederiksen, irski premier Micheál Martin, estonska premierka Kaja Kallas, finska premierka Sanna Marin, grški premier Kyriakos Mitsotakis, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in madžarski premier Viktor Orban.

Nina Žoher