fbpx

Naznanitev kaznivega dejanja: Socialni demokrati niso imeli lastnih sredstev za nakup nepremičnine, temveč so jo pridobili s kaznivim dejanjem izigravanja upnikov

Vila Moskovič, sedež stranke Socialnih demokratov. (foto: Nova24TV).

Socialni demokrati naj bi do nepremičnine na Levstikovi ulici prišli na nezakonit način z izigravanjem upnikov, pri čemer naj bi jim celo pomagalo Okrajno sodišče v Ljubljani,” je med drugim v naznanitvi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po drugem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika, poslani na naslov generalnega direktorja policije dr. Antona Olaja, zapisala Pavla Murekar. Da so ponosni nasledniki Zveze komunistov do Moškovičeve vile prišli nezakonito, je znano že nekaj časa. Iz spodaj objavljene naznanitve kaznivega dejanja, pa so razvidne tudi nekatere manj znane podrobnosti.

“Komisija Republike Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve vlade je marca 1993 sklenila menjalno in darilno pogodbo s Socialnodemokratsko prenovo Slovenije oziroma zdajšnjo Združeno listo socialnih demokratov. Republika Slovenija naj bi tako pridobila stavbe nekdanjega centralnega komiteja na Tomšičevi 5, Združena lista pa naj bi v zameno dobila nepremičnine na Levstikovi 15 in na Slovenski 9 v vrednosti 150 milijonov tolarjev (2 milijona nemških mark),” je 19. novembra 1993 zapisal časopis Slovenec. Dodali so tudi, da naj bi bila po trditvah tedanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja, pogodba sklenjena na podlagi veljavnega pravnega reda, javno pravobranilstvo pa naj na osnutek pogodb ne bi imelo pripomb. Po poročanju portala vfokusu.si je časopis Slovenec že takrat opozoril, da je bila sklenjena menjalna in darilna pogodba med vlado Republike Slovenije in Socialnodemokratsko prenovo nezakonita in v nasprotju z dogovorom, ki so ga 11. septembra 1990 podpisali vsi predstavniki parlamentarnih strank nekdanje skupščine, in sicer da bo do rešitve problema veljala prepoved odtujevanja in prometa s premoženjem nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Pridobitve stavbe na Tomšičevi 5 in posledično Moskovičeve vile je bila torej, kot je zdaj že vsem znano, nezakonita.

Pavla Murekar je generalnemu direktorju Policije, dr. Antonu Olaju v elektronskem sporočilu zapisala, da so ceno za “nakup” nepremičnine Socialnih demokratov na Levstikovi 15 plačali Slovenci v obliki 500 tisoč izvršb na leto na vso premično in nepremično premoženje ter denarna sredstva pri bankah. Borut Pahor je, po besedah Murekarjeve, zaradi nepremičnine postal šibka točka in je za 850 tisoč evrov kredita prodal Slovence tujcem. Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/02), ki sta ga sprejela predsednika Milan Kučan in Pahor, je uvedel notarsko prodajo nepremičnin in s tem izničil določbo 1. odstavka 153. člena SPZ, ki pravi, če dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. O obveznosti prodaje nepremičnine odloča stvarno pristojno sodišče na podlagi tožbe, ki mora biti pravočasna, sicer jo predsednik senata zavrže s sklepom, za katerega mora biti plačana sodna taksa za glavnico in obresti, ki je prihodek države. Glede na to, da gre v primeru hipotekarnega kredita za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), ki zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja (347. člen OZ), lahko znašajo obresti maksimalno 17,8 odstotka glavnice, ki jih izračuna banka ob vložitvi tožbe, zato je izračun tisočletnih obresti na spletni strani Vrhovnega sodišča, na katerega se sklicujejo slovenski sodniki pri izračunavanju obresti namišljenih upnikov, za katere izvršujejo z odvetniki dogovorjene prodaje nepremičnin dolžnikov, ki niso v nobenem pravnem razmerju z upniki, in stroškov odvetnikov, ki jih zastopajo zato, da z izvršbo zaslužijo, kaznivo dejanje zlorabe uradnega pooblastila in uradnih pravic po 257. členu KZ-1, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Na velikonočni ponedeljek je Pavla Murekar, ki je bila nekoč tudi mestna svetnica stranke SDS, naznanitev kaznivega dejanja poslala na številne naslove v Policiji, tožilstvu in sodišču ter tudi na nekatere naslove na ministrstvih ter na redakcije medijskih hiš. Do danes ni bilo opaziti, da bi zgodbo povzel kateri od večinskih medijev, čeprav so prejeli elektronsko sporočilo z enako vsebino, kot tudi mi. Naznanilo Pavle Murekar je spodaj objavljeno v celoti, v uredništvu pa hranimo tudi celotno dokumentacijo iz Zemljiške knjige, ki navedbe Murekarjeve potrjuje.

Zadeva: Naznanitev kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po drugem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika–KZ-1, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti
Socialni demokrati so nepremičnino na Levstikovi ulici 15 v Ljubljani po mnenju Murekarjeve pridobili v nasprotju z Zakonom o političnih strankah – ZPolS (Ur. l. RS, št. 62/94 in naslednji), ki določa, da se z dnem uveljavitve tega zakona na Republiko Slovenijo in lokalne skupnosti prenesejo tiste nepremičnine političnih strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki bivših družbenopolitičnih organizacij razen, v kolikor so jih te pridobile ali povečale njihovo vrednost iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon ne določa drugače. Za lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in prostovoljno delo (34. člen ZPolS).

Socialni demokrati, ki niso imeli lastnih sredstev za nakup nepremičnine, nepremičnine niso kupili temveč so jo pridobili s kaznivim dejanjem izigravanja upnikov, pri čemer jim je pomagalo Okrajno sodišče v Ljubljani, ki ni izdalo sklepa o izvršbi in zavarovanju in ni predlagalo prodaje nepremičnine na dražbi, kot to počnejo z nepremičninami državljanov. Združena lista socialnih demokratov je dne 27.1.1998 vložila predlog za vpis lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 27.10.1997, sklenjene z SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o., ki ni kreditodajalec, na podlagi katerega se je kot lastnik nepremičnine vpisala SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o., ki jo je 30.10.1990 ustanovila SKB banka d.d. za pranje denarja in se s tem izognila plačilu davka. Ker stranka ni imela prihodkov, nepremičnine ni odplačevala. Z bližajočim se vstopom Slovenije v EU so morale banke tovrstnih lizing podjetij znebiti, zato se je na podlagi notarskega zapisa kupoprodajne pogodbe z dne 27.10.1997, ki ni bil izdan, in potrdila o plačani kupnini z dne 14.02.2003, ki ni podlaga za vpis lastninske pravice, kot lastnik vpisala Združena lista socialnih demokratov, ki se je 18.05.2005 preimenovala v Socialne demokrate. SKB Nepremičnine & Leasing je za kupnino v višini 400.000,00 EUR zahtevala še 200.000,00 EUR, za katere ni plačala davka, ker je bila 31.12.2003 izbrisana, kar pomeni, da gre za davčno utajo.

Plačilo je na podlagi pogodbe o dolgoročnem kreditu z dne 06.08.2008 oz. 03.12.2008 prevzela Banka Koper d.d. Hipotekarni kredit v višini 550.000,00 EUR in nato še 100.000,00 EUR je dne 03.09.2009 oz. 15.12.2010 na podlagi pogodbe o dolgoročnem posojilu prevzela Gorenjska banka d.d., ki je zapadlo 01.04.2012 oz. 01.07.2012, pa Okrajno sodišče v Ljubljani ni izdalo odredbe o prodaji nepremičnine Socialnih demokratov na javni dražbi, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje izigranja upnika, ki se preganja po uradni dolžnosti, ki ste ga v skladu s 1. odst. 145. člena ZKP dolžni naznaniti, če ste o njem obveščeni. Sodnica Janica Gajšek Rojs, ki ni naznanitelj, je naznanila kaznivo dejanje zlorabe izvršbe, ker se pogodba o posojilu, ki je predmet izvrševanja, nanaša na dolžnike in bi moralo priti do oprave izvršbe s prodajo dolžnikove nepremičnine za poplačilo terjatve upnika, s katerim so lastniki nepremičnine v pravnem razmerju (sklep VS v Mb, I Ip 925/2019 z dne 17.01.2020).

Socialni demokrati so naslednjih pet let vpisovali in brisali hipoteke, katerih namen je ustvarjanje zmede. Hipoteka z dne 03.09.2009 je bila izbrisana 11.11.2013. Hipoteka z dne 15.12.2010 je bila izbrisana 11.11.2013. Hipoteka z dne 01.06.2012 je bila izbrisana 18.11.2014. Hipoteka z dne 04.06.2013 je bila izbrisana 14.05.2015. Hipoteka z dne 19.05.2014 18.11.2014, hipoteka z dne 10.11.2014 je bila izbrisana 18.05.2015, hipoteka z dne 26.01.2015 pa je bila izbrisana 18.04.2019. Gre za hipoteke Gorenjske banke d.d. v višini 500.000,00 EUR, 350.000,00 EUR, 250.000,00 EUR, 200.000,00 EUR, 100.000,00 EUR in 350.000,00 EUR. Namesto njih so bile vpisane hipoteke Delavske hranilnice d.d. v višini 500.000,00 EUR dne 25.09.2018 z zapadlostjo 30.09.2023, 100.000,00 EUR dne 13.10.2018 z zapadlostjo do odpoklica, 60.000,00 EUR dne 11.04.2019 z zapadlostjo 31.03.2022 in 157.000,00 EUR dne 13.10.2020 z zapadlostjo 30.09.2026, skupaj 817.000,00 EUR za nepremičnino, za potrebe obdavčenja vredno 476.300,00 EUR, kar je skoraj pol manj, kot je vrednost vseh hipotek, vse s strani bank, ki jih je ustanovila država z javnimi sredstvi, v katere je počrpala enormne količine denarja. Banka Koper d.d., sedaj Intesa Sanpaolo, ima 4 milijarde EUR javnih plačil, Gorenjska banka d.d. ima 2,3 milijarde EUR javnih plačil, Delavska hranilnica d.d., ki je kot zadnja prevzela dolg, ki znaša realno že več kot milijon EUR, pa nekaj manj kot milijardo EUR. Za državo bi to moralo pomeniti plačilo davka od 4 pologov po 800.000,00 EUR, ki ga banke plačujejo v višini 0,1% od osnove za davek (7. člen ZDBVB) in so ga banke zagotovo prikrile.

142. člen Stvarnopravnega zakonika v zvezi z nastankom hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki določa, da je pravni posel o ustanovitvi hipoteke lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva, da ugotovi zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo upnikov oziroma predlaga izvršbo. Kupec nepremičnine sme ne glede na zakonske ali pogodbene roke pisno odpovedati pogodbo o rabi nepremičnine, zlasti najem in zakup, ki je nastala po ustanovitvi hipoteke, z odpovednim rokom enega meseca. ni podlaga za poplačilo iz hipoteke. Poplačilo iz hipoteke je mogoče samo na podlagi tožbe, da se zastavljena nepremičnina proda (153. člen SPZ), ki mora biti pravočasna, sicer je sodišče zavrže s sklepom. S sodbo, ki jo izda na podlagi tožbe za poplačilo iz hipoteke s prodajo nepremičnine, pristojno sodišče ugotovi višino terjatve, ki je podlaga za način njene izvršitve in jo prisilno izvrši po uradni dolžnosti (Zadeva C 482/12, Peter Macinský in Eva Macinská proti Getfin s.r.o. Financreal s.r.o., predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Okresný súd Prešov, Slovaška, z dne 21.11.2013)

V primeru Socialnih demokratov to pomeni, da banka nikoli ne bo vložila tožbe za poplačilo iz hipoteke s prodajo nepremičnine ne glede na dejstvo, da prva hipoteka zapade v plačilo 22.03.2022 in da je Socialni demokrati ne morejo odplačati, ker nimajo lastnih sredstev, zaradi česar je v skladu z zakonom ne bi smeli »kupiti«, kar pomeni, da gre v primeru nakupa nepremičnine za kaznivo dejanje zlorabe izvršbe z izigravanjem upnika, ki je državna banka. Sodišče v takih primerih odredi prodajo nepremičnine in upnika izplača iz javnih sredstev. Pri čemer večji del odpade na obresti, ki jih sodišče v takih primerih obračunava za nazaj od ustanovitve prve hipoteke in do danes znašajo že več kot 1,1 milijona EUR in delno glavnico. Glede na vse navedeno ni mogoče spregledati dejstva, da so Socialni demokrati nakup nepremičnine dosegli s pomočjo Izvršilnega sodišča v Ljubljani, ki ni predlagalo prodaje, kar predstavlja očitno zlorabo elektronskega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Sara Bertoncelj