Ne nedelja, petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan

Foto: STA

Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan; dan, rezerviran za kolesarjenje, dan za spodbujanje sovraštva, dan za smrtne obsodbe, dan za izliv nostalgičnih čustev do SFRJ, dan za slavljenje totalitarnih simbolov, dan za prerivanje ob državnem koritu, dan za orgazmična poročila v neodvisnih medijih ter dan za vsesplošno prevzemanje verskih in drugih navad prišlekov.

Ne samo davna in polpretekla zgodovina, tudi dogodki izpred nekaj let se ponavljajo kot farsa. Eno takih dogajanj je prizadevanje za to, da bi bile trgovine ob nedeljah zaprte. Udeležba na referendumu leta 2003, ki ga je “izsilila” politična desnica, je bila sicer skromna, ampak po črki zakona je referendum uspel. Kljub izidu referenduma so trgovine ob nedeljah ostale odprte do letošnje pandemije, kajti velika trgovska podjetja so s pomočjo sindikata podkupila zaposlene s pičlim dodatkom za nedeljsko delo.

Po dvestotih (200!) mesecih od izigranega izida referenduma je nadvse socialno čuteča Mesečeva Levica vložila v parlamentarno odločanje predlog zakona, ki naj bi odpravil nedeljsko delo zaposlenih v trgovinah. Politika ali politikantstvo? Oboje. Po prvem branju zakona v Državnem zboru kaže, da bo vendarle prišlo do spremembe pri obratovanju prodajaln in bodo ob nedeljah odprte kot izjeme le majhne prodajalne.

Amandma k zakonu o delovnem času trgovin
Od Levice, “progresivne stranke”, bi človek pričakoval več izvirnosti ter naprednosti, ne samo ponaredka pobudnikov uspelega in neupoštevanega referenduma. Za božjo voljo, kaj pa naj prodajalke in prodajalci delajo ob nedeljah, saj je v Sloveniji večina izgubila občutek (ali ga pač nikoli ni imela) za to, kaj so Gospodov dan in z njim povezani pravica in dolžnost katoličana?

Predlog Levice bi bilo nujno treba v drugi obravnavi zakona z amandmajem spremeniti, in sicer tako, da bi se trgovska podjetja sama odločala o tem, kateri dan v tednu bodo imela zaprte prodajalne. Če res ni tehtnih ovir, naj bi se odločala za najprikladnejši dan, to je petek. Večinski (neodvisni) mediji jih bodo brez dvoma zlahka prepričali za petek. Ker nisem član nobene stranke in osebno ne poznam nobenega poslanca ali poslanke, mi kot edina pot za izvirno pobudo ter hudomušno odslikavo stanja v Sloveniji preostajajo strani Časnika.

Danes je petek, zaprto zaradi kolesarjenja
Zakaj ravno petek? Dve okoliščini kažeta na to, da bi bil petek daleč najprimernejši. Prvič, zaposlenim v trgovini je treba omogočiti uresničevanje njihove ustavne pravice do združevanja, natančneje do kolesarjenja. Kolesarjenje in demonstriranje s politkolesarji in njihovimi zaslepljenimi občudovalci in somišljeniki jim enostavno pripada in nihče jim ne sme kratiti te pravice zaradi službe ali drugih nepomembnih opravkov. Če je verjeti medijem, so med množičnim vseslovenskim kolesarjenjem trgovine tako in tako prazne in naj bodo zato zaprte.

Zanikanje nevarnosti širjenja virusa covid-19 in pozivanje k nasilnemu rušenju zakonite oblasti, kar počnejo razvajeni “kaviar levičarji”, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem.

Kdaj naj bodo odprti gostinski lokali?
Nerešljiv problem pa ostaja urnik v gostinstvu – od restavracij s skorajšnjimi Michelinovimi (rdečimi?) zvezdicami do barov, kot je na primer Opera bar. Če bi bil slednji ob petkih zaprt, v njem ne bi prišlo do kravala v zvezi s prvokategornico iz javne hiše na Kolodvorski. Po drugi plati pa v primeru, da bi med pandemijo restavracije poslovale nemoteno, njihovi lastniki ne bi imeli časa ne za vojno na Twiterju ne za intervjuje v časopisih vseh odtenkov rumene barve ne za “plezanje” na kar 1642 metrov visok in s travo porasel vrh na slovensko-italijanski meji. Kakorkoli že obračamo, tudi gostincem bi morali omogočiti, da kolesarijo vsaj vsak drugi petek, in to še zlasti tistim, ki jih vleče na levo, čeprav to zanikajo, ker na kolesu brcajo z desno in levo nogo.

Naj nacionalni radio spet obuja spomine …
Kako naj bi bilo ob petkih poskrbljeno za ostarele in druge ranljive skupine državljanov? Vse profesionalne in neodvisne TV hiše bodo imele celodnevne neposredne prenose politkolesarskih zgod in nezgod. Ne smemo zanemariti vloge nacionalnega radia. Končno je napočil čas, da prvi program po desetletjih nerazumnega in nepojasnjenega molka ob petkih dopoldne dragim poslušalcem in cenjenim poslušalkam znova podarja oddaji Še pomnite tovariši in Pesmi borbe in dela. Vsekakor bi morali tudi kolesarski maraton Franja in podobne rituale, s katerimi ohranjamo živ spomin na NOB in revolucijo, prestaviti z nedelje na petek.

Organizatorji, združeni v pobudi ODPOVED.Si, vabijo, da se pridružite k podpisu vseslovenske peticije za množično odpoved RTV naročnine.

Naj bo v petek zaprto zaradi novih državljanov
Drugi razlog za zaprte trgovine ob petkih je v spreminjanju slovenskega narodnega značaja, ki je že zdavnaj ušlo izpod nadzora blagopokojnega Kocbeka. Prišlo je do spremembe do te mere, da smo tako rekoč pred kolektivno evtanazijo, spodbujano z levega političnega pola. Luku Mescu, ki je pregovorno občutljiv za pravice raznoraznih manjšin, ministrira ministrant Marjan Šarec in v teh dneh se jima pridružuje v beli obleki (simbolu čistosti v politiki) še Tanja Fajon.

Vsi: Levica, LMŠ in SD imajo izostren občutek za (nad)pravice ljudi, ki so nekoč v Slovenijo prihajali legalno, danes pa predvsem ilegalno iz nekega drugega kulturnega okolja, kjer je petek dela prost dan. Le zakaj se ne bi večina prebivalstva naše države prilagodila manjšini in ji s tem izkazala posebno pozornost in dobrodošlico?

Menda smo Slovenci v Evropi nekaj posebnega …
Slovenci se radi hvalimo, da smo v Evropi nekaj posebnega, da je čudež, da smo preživeli na prepihu med Romani in Germani, da pogojno pripadamo srednji, nikakor pa ne vzhodni Evropi, ter s tem, kaj vse da znamo in zmoremo. Bodimo nekaj posebnega tudi pri dela prostem dnevu, zato ob sprejemanju zakona o obratovalnem času v trgovini ne kaže izgubiti priložnosti, da bi postali prva evropska država, kjer bo petek dela prost dan, pa ne samo v trgovinah, ampak tudi v vseh drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Tako bi vsak petek lahko začeli kolesariti že zjutraj in med razgrajanjem, popivanjem in/ali zakajanjem odpeljali nekaj etap po središču Ljubljane, zvečer pa bi se zbrali pred javno hišo, da bi tam bivajočim družbenopolitičnim delavcem in še zlasti delavkam olajšali terensko delo.

Celodnevno kolesarjenje ob petkih bi trikrat prekinjali, vendar ne na policijsko komando, ampak na pozive z vitkega stolpa ob nekdanji Kurilniški ulici za Bežigradom.

Petkov manifest
Petek naj bo poseben dan v tednu, dela prost dan; dan, rezerviran za kolesarjenje, dan za spodbujanje sovraštva, dan za smrtne obsodbe, dan za izliv nostalgičnih čustev do SFRJ, dan za slavljenje totalitarnih simbolov, dan za prerivanje ob državnem koritu, dan za orgazmična poročila v neodvisnih medijih ter dan za vsesplošno prevzemanje verskih in drugih navad prišlekov. Slovenci opuščamo poskus z multikulturnim modelom družbe. Na pohodu je monokulturništvo politično močnejših in predrznejših, temu bo sledilo monokulturništvo biološko močnejših.

Andrej Tomelj, Časnik