fbpx

Nekateri so upali, da se bo moral braniti le pred obtožbami – Janez Janša pa je vizionarsko predstavil načrt predsedovanja!

Predsednik vlade Janez Janša je predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. (Foto:STA)

Predsednik vlade Janez Janša je danes v Evropskem parlamentu predstavil šestmesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije s prednostnimi nalogami predsedstva v drugi polovici leta 2021. Gre za tradicionalno predstavitev prioritet ob začetku predsedovanja Svetu EU. Predstavitev je potekala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Po njej pa je sodeloval na novinarski konferenci skupaj s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Predsednik vlade Janez Janša je uvodoma dejal, da je na pravkar končanem zasedanju slovensko predsedstvo predstavilo prioritete za naslednjih šest mesecev tega leta. “Prioritete predstavljamo v upanju, da je naslednjih šest mesecev čas povratka v normalnost, v čas pred krizo in da bodo lahko nekatere strateške prioritete ali pa vsaj razprava o njih ponovno na dnevnem redu,” je dejal premier. Ob tem se je zahvalil nemškemu in portugalskemu predsedstvu za sodelovanje. “Skupaj v triu smo v zadnjem letu že delali na prioritetah, še posebej na okrevanju in odpornosti. Tu nas čaka še nekaj korakov, potrditev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost na Svetu EU, sicer pa je Komisija glavnino dela že opravila, potem, ko je bil julija lani dosežen zgodovinski dogovor o novi generaciji EU in sredstvih, ki jih potrebujemo za čim hitrejše okrevanje,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da nas veselijo tudi dobre napovedi gospodarske rasti v evro-območju in EU, “še posebej, ker je Slovenija v špici po teh napovedih in podatkih o nizki brezposelnosti.”

“V času prvih dveh tretjin tria predsedovanja je bilo opravljeno veliko delo v zelo težkih razmerah. V tem času se je EU po kaosu v prvih mesecih prejšnjega leta postavila na noge, z že omenjenim dogovorom o hitrem okrevanju in hitro registracijo preizkusa in uporabe cepiv in nenazadnje tudi s hitrim  dogovorom o evropskem digitalnem covid potrdilu,” je dejal premier Janša in dodal, da smo  dokazali, da  je EU tu zato, da “enotno in učinkovito reagira v krizah, kot je bila ta epidemija, ki je simetrično prizadela vse države članice in celotno EU.”

Precepljenost prebivalcev Evropske Unije ena ključnih nalog slovenskega predsedovanja
“Prioritete tega semestra so med okrevanjem in odpornostjo po epidemiji  in med razpravo o prihodnosti EU in Evrope na konferenci o prihodnosti Evrope, ki se je začela v maju,” je dejal predsednik vlade in izrazil upanje, da bo teh šest mesecev dejansko pomenilo prehod od ukvarjanja s krizo in reševanja posledic krize na koncentracijo na strateške dileme, ki so pred nami.

Je pa to odvisno od tega, ali bomo dejansko dosežke evropske in svetovne znanosti, ki so izraženi v učinkovitih cepivih proti koronavirusu, uporabili in do jeseni precepili zadostni del evropskega prebivalstva, tako da bomo lahko jeseni ne le živeli normalno, ampak se osredotočili na ključne izzive,” je poudaril predsednik vlade. “Potrebujemo skupno evropsko kampanjo, kjer bodo ugledni, znani, priljubljeni športniki, umetniki, mnenjski voditelji nagovorili ljudi, da uporabijo ta dosežek evropske znanosti oziroma cepiva, ki jih je na voljo dovolj,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da je čudež, da smo v tako kratkem času prišli do cepiv in proizvodnje. “Bila bi velikanska škoda, da bi bili jeseni zaprti zato, ker nismo sposobni prepričati ljudi, naj ta dosežek uporabijo,” je povedal predsednik vlade.

Predsednik vlade obljublja, da bo proces imenovanj dveh tožilcev dokončan do jeseni in se sprašuje, zakaj pri tem ne sodelujejo Švedska, Danska, Poljska in Madžarska

Prav tako je v nadaljevanju izpostavil nekatera zunanjepolitična vprašanja. “Odnosi z Rusko federacijo, Turčijo, Kitajsko, Severno-atlantsko zavezništvo, dogajanje v Podsaharski Afriki, kjer ljudje živijo pod grožnjo terorizma, ne bodo na dnevnem redu kot četrta, peta, šesta točka, temveč prej” je povedal predsednik vlade in dodal, da reagiranje na strateške izzive pomeni tudi širitev EU.

“Veseli smo, da bosta v tej polovici leta dva pomembna sestanka evropskih voditeljev namenjena širitvi. Prvi bo 6.10 v Sloveniji, kjer bo srečanje Evropskega sveta z voditelji držav in vlad šestih kandidatk Zahodnega Balkana. Tu upamo, da bo prišlo do konkretnih prebojev pri hitrejšemu vključevanju in približevanju nekaterih zahodno balkanskih držav k EU. Decembra pa je na seji Evropskega sveta predvideno tudi vprašanje Vzhodnega partnerstva oziroma vprašanje, povezano z odnosi med EU in Vzhodno soseščino, kjer upamo, da bomo lahko storili nekatere korake, da ne bomo še naslednja leta tarča zamrznjenih konfliktov v soseščini,” je povedal predsednik vlade Janez Janša. “Veliko izzivov je pred nami in upajmo, da se bomo lahko srečevali v razmerah, ko se bomo fizično srečevali in ko ne bo vse potekalo preko ekranov, ampak da bomo lahko naredili pomembne korake naprej,” je zaključil predsednik vlade.

Predsednik vlade je v nadaljevanju novinarske konference odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev in novinark. Glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev je ponovno pojasnil, da se Slovenija ne umika iz sistema, da pa je prišlo do zapleta zaradi naše notranje zakonodaje. “Postopek ponavljamo in ga bomo, kar se vlade tiče, dokončali do jeseni, tožilski svet pa ima v rokah del procedure in je to odvisno tudi od njih,” je poudaril predsednik vlade in dodal tudi, da bi bilo dobro, da bi v tem mehanizmu delovale vse evropske države. “Žal mi je, da se ukvarjamo z dvema tožilcema iz Slovenije, nihče pa se ne vpraša, zakaj Danska, Poljska, Madžarska, Švedska ne sodelujejo pri tem mehanizmu,” je dejal premier. Dodal je še, da je polno problemov v okviru EU, o katerih bi bilo vredno poročati in ki so tisočkrat večji od imenovanja dveh evropskih tožilcev.

Predsednik vlade še enkrat zavrnil zlobna namigovanja levih evropskih političnih skupin, da je v Sloveniji ogrožena medijska svoboda

Na vprašanje glede sodelovanja s pododborom Libe in vprašanjem svobode medijev, je premier dejal, da “z naše strani ni bilo problemov ali ovir, da pododbor pride v Slovenijo in pregleda primere, vezane na svobodo medijev in vladavino prava. Celo povabili smo Evropsko komisijo k nam,  da vse preveri. Upam, da se bo skupina, ki bo prišla v Slovenijo, pogovarjala z različnimi ljudmi in ne le tistimi, ki sliko prikazujejo enostransko.” “Kar se tiče medijske svobode v Sloveniji, že tretjič vodim vlado in vedno, ko jo vodim, se na indeksih medijske svobode Slovenija dvigne,” je še dejal premier in dodal, da je Slovenija na omenjenem indeksu tudi lansko leto napredovala.

“Je pa veliko izvoza politične situacije v Sloveniji v evropske institucije, kjer nihče ne govori slovensko, in kjer so odvisni od tega, kar kdo pove. Preden pa sodite o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji, vas vabim, da pridete v Slovenijo s prevajalcem, živite pri nas en teden in boste videli, kakšen je odnos medijev do vlade ter obratno,” je še poudaril premier.

Glede širitve EU pa je predsednik vlade Janez Janša mnenja, da je širitev EU strateški odgovor na aktualna vprašanja. “V zadnjih 15 letih se EU ni širila, z eno izjemo, temveč se je krčila, širil  pa se je nekdo drug z drugačnimi vrednotami, ki ne prispeva k stabilnosti v soseščini, ustvarja zamrznjene konflikte, zato da se EU ne bi širilo, tako se porablja več časa, več sredstev in več energije, ko se išče taktične odgovore za posledice,” je dejal premier.

“Slovenci privoščimo članstvo v EU vsem, ker smo ga sami dosegli, vemo, kaj to pomeni, pomagamo državam kandidatkam tudi iz tega razloga, ker je to dobro za nas, za njih, za EU, ker je to strateški odgovor na strateške izzive v naši soseščini,” je še poudaril predsednik vlade in še dodal, da širitev v zadnjih 15 letih ni bila prioriteta, “ker smo se ukvarjali s krizami, vendar pa EU  lahko dela velike korake naprej na tistem področju, na katerega se vsi osredotočimo.”

Luka Perš