Nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič: Anonimno pobudo – če je ta res anonimna – za oceno ustavnosti odloka o prepovedi gibanja zunaj občin bi moralo Ustavno sodišče zavreči

dr. Boštjan M. Zupančič. (Foto: STA)

“V Sloveniji to ni mogoče, saj ne vemo, kdo je vložil ustavno presojo odloka. Je anonimen, saj se “ne želi razkriti”. Ustavno sodišče mora tako vloženo presojo zavreči v dveh minutah,” se je na ustavno pobudo odloka o rpepovedi gibanja zunaj občin odzval notranji minister Aleš Hojs. Pobudnika ocene ustavnosti za zdaj ne razkrivajo, sporočajo z Ustavnega sodišča. Da bi morali pobudo zavreči – če je ta res anonimna – je mnenja tudi nekdanji ustavni sodnik in strokovnjak kazensko procesno pravo dr. Boštjan M. Zupančič. V Nemčiji so odvetnico, ki je hotela v času krize izpodbijati vladne ukrepe, aretirali.

Ustavno sodišče bo obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti odloka o prepovedi gibanja zunaj občin. Pobuda je bila vložena anonimno, kar še dodatno zbuja dvome o spornosti morebitnega obravnavanega postopka.

Za mnenje o nenavadni pobudi smo povprašali nekdanjega ustavnega sodnika in sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) Boštjana M. Zupančiča. Kot pravi pravni strokovnjak, mora biti določba in praksa Ustavnega sodišča in ESČP ista. Skladno z njo pobudnik oz. vlagatelj ustavne pritožbe ne more biti anonimen, tj. ko da pobudo oz. vloži zahtevo mora navesti vse svoje podatke. Anonimno vlogo Ustavno sodišče zavrže.

Lahko gre za sporno zadevo, če za prikrivanje ni logičnega razloga
Toda Zupančič omeni drugo možnost, da pobudnik zahteva, da se njegovi osebni podatki v odločbi Ustavnega sodišča ne razkrijejo. Na ESČP o tem odloči predsednik senata. “Takih zahtev za zadržanje osebnih podatkov sem imel kot predsednik senata veliko. To nikoli ni predstavljalo problema. Absolutno pa ESČP a limine sploh ne obravnava nobene vloge, pri kateri ne gre za zahtevo, da se osebni podatki v odločbi prikrijejo, marveč je že sama vloga anonimna,” komentira in dodaja, da to zahteva sama Konvencija. Pravno taka vloga na ESČP ni “zavržena”, marveč je ESČP sploh ne vzame v pretres, a limine ravna, kot da je sploh ni prejelo. Vsaka pomota pri navedbi osebnih podatkov vlagatelja torej pomeni instantno zavrženje vloge.

Foto: Nova24TV

Nekdanji sodnik ESČP nam je zaupal, da je imel pred kratkim sem imel zadevo, pri kateri je bila vlagatelj pravna oseba, ki na obrazcu ni navedla imena pooblaščenega zastopnika pravne osebe. Šlo je za milijone evrov odškodnine, a je bila vloga zavržena, rok za postopek pa zamujen. Ker je šlo za napako odvetnika, se je s tem potem ukvarjalo nacionalno sodišče. “Določba 38. a Zakona o Ustavnem sodišču je identična. Ustavno sodišče ne more obravnavati vloge, ki je dana anonimno. Je pa seveda v konkretni zadevi vprašanje, ali je bila res dana anonimno, ali pa je vlagatelj terjal, da se prikrijejo njegovi osebni podatki. V slednjem primeru je to lahko sporno, če za tako prikrivanje ni logičnega razloga,” je obrazložil Zupančič.

V Nemčiji priprli odvetnico, ker je sprožila postopek proti varnostnim ukrepom
Slovenci plačujemo ceno tega, da si vsaka vas želi biti svoja občina. Zato je Slovenija sedaj po tem odloku veliko bolj podobna federaciji, ki jo sestavlja 212 vaško-mestnih občinskih zveznih državic. Kljub negodovanju je večina Slovencev vzela ukrep resno in ga tudi spoštuje. Slovenija ne bi bila Slovenija, če se ne bi tudi v času najhujše zdravstvene krize našli posamezniki, ki jih moti vsaka sprejeta malenkost vlade in sprožajo postopke pred Ustavnim sodiščem.

Nemška odvetnica Beate Bahner je hotela sprožiti pred ustavnim sodiščem postopek proti omejitvam zaradi epidemije v Nemčiji. Nemški organi so jo aretirali in jo odpeljali na psihiatrijo. (Foto:Posnetek zaslona/ Twitter)

V Nemčiji je slika popolnoma drugačna. Nemška policija je aretirala in odpeljala v psihiatrično ustanovo odvetnico Beate Bahner, ki je sprožila pri ustavnem sodišču postopek zaradi vladnih omejitev.

Si predstavljate, da bi sredi epidemije odlok odpravili?
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na očitke o neustavnosti odloka odgovoril še z drugega, povsem praktičnega vidika: “Si predstavljate, da zadnje tri tedne celotna Slovenija hodi, kjer komu paše, DZ pa tako kot PKP1 zakon z vsebino odloka še vedno sprejema in ta še ni v veljavi? Si lahko predstavljate, koliko žrtev bi že imeli in koliko bolnikov na respiratorjih?” je zapisal. Hojs se je javno spraševal, ali želi slovenska javnost župane Pirana, Kranjske gore, Bleda in Izole označiti za lažnivce.

Luka Perš