Nekdanji ustavni sodnik Jerovšek o stališčih Pirnata in Škete glede pisma premierja: To ne posega v nobeno vejo oblasti. Niti slučajno ne v tožilstvo!

Rajko Pirnat in Drago Šketa. (Foto: STA)

V zadnjih mesecih smo v okviru nezakonitih protestov priča organiziranim in stopnjevanim grožnjam s smrtjo. Kljub temu, da se Ustava RS in Kazenski zakonik takšnemu početju postavljata ob robu, državno tožilstvo ne ukrepa. Ker si je predsednik vlade Janez Janša v pismu naslovljenem na generalnega državnega tožilca Draga Šketo drznil okrcati državno tožilstvo na račun njegove pasivnosti in ga je pozval k ukrepanju, so osrednji mediji z opozicijo pričeli z obtoževanji, kako naj bi prihajalo do političnih pritiskov, svoje pa je pristavil profesor z ljubljanske pravne fakultete dr. Rajko Pirnat, ki je pismo označil koz zaskrbljujoče, predstavljalo pa naj bi celo direkten poseg v delitev oblasti. Za komentar smo se odločili vprašati nekdanjega ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška, ki je za Nova24TV poudaril, da se s stališčem Pirnata globoko ne strinja. “Tukaj gre očitno za namerno prekvalificiranje vsebine nekega pisma v nekaj kar to pismo ni, saj ne posega v nobeno vejo oblasti. Niti slučajno ne v tožilstvo.”

Predsednik vlade Janez Janša je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi opozoril, da smo zadnje mesece priča stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo. “Kljub jasnim omejitvam, ki jih takšnemu početju postavljata ustava RS ter Kazenski zakonik, državno tožilstvo pasivno spremlja dogajanje, v nekaterih primerih pa ga posredno celo vzpodbuja. Zaradi očitnega zanemarjanja svoje zakonske vloge ste odgovorni za stopnjevanje spodbujanja k nasilju, s tem pa prevzemate tudi neposredno odgovornost za posledice, ki jih organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja ter pasivnost pristojnih organov slej ko prej prinesejo. Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni,” je uvodoma izpostavil.

“Uradni prostori nekaterih ministrstev, stanovanjske hiše in drugi objekti nekaterih ministrov in poslancev so bile v zadnjih tednih tarča napadov različnih mazaških skupin, tožilstvo pa kot da ne obstaja,” je kritično dodal Janša in v nadaljevanju opozoril na določbe Ustave RS in Kazenskega zakonika, ki jih Državno tožilstvo ignorira. Izpostavil je 17. člen Ustave RS, ki navaja, da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni in 63. člen Ustave RS, ki navaja, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. Opozoril je na veljavnost Kazenskega zakonika, ki v 297. členu izrecno določa kaznivost javnega spodbujanja sovraštva nasilja ali nestrpnosti, kot tudi na vsebino 359. člena Kazenskega zakonika, ki izrecno prepoveduje ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve in 353. člena Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivost nasilja zoper najvišje predstavnike države.

Gre za opozorilo in nezadovoljstvo predsednika vlade
Profesor Pirnat je omenjeno pismo, v katerem je predsednik vlade državno tožilstvo pozval, da naj to v luči groženj s smrtjo ukrepa v skladu s pristojnostmi, označil kot obliko političnega pritiska, ki se mu zdi zaskrbljujoča. “Delitev oblasti je namreč eden od temeljev našega ustavnega sistema in to pismo je direkten poseg v delitev oblasti. Torej direkten poseg v enega od temeljev naše ustave, zato se mi zdi še dosti bolj nevaren,” je zatrdil. Nekdanji ustavni sodnik dr. Jerovšek je za Nova24TV pojasnil, da opozorilo, ki ga je predsednik vlade dal, ni noben pritisk. Po besedah Jerovška gre namreč za opozorilo in nezadovoljstvo predsednika vlade, ker se ob takih grožnjah ne reagira.

Ni pritiska, ni posega v delitev oblasti
“S tem ni nič pritiskal na njih, jih ni izsiljeval, ni posegal v delitev oblasti. To nima nobene zveze z delitvijo oblasti. Gre za to, da predsednik vlade lahko vidi nekatera ravnanja v družbi, ki terjajo morda tudi spremembo zakonodaje, ki jo predlaga prav vlada državnemu zboru in tako ureja družbene odnose. Če se tožilci sklicujejo na to, da smrt janšizmu ni kaznivo dejanje, glede na to, da so nedavno zavrgli ovadbo, v tem primeru morda zadeva ni ustrezno pravno urejena. Če se grozi in poziva ljudi naj ubijejo predsednika vlade, ne samo osebo kot tako, je to resna grožnja v družbi, na katero mora biti pozorno tudi tožilstvo,” je jasen nekdanji ustavni sodnik.

dr. Tone Jerovšek (Foto: STA)

Jerovšek zagovarja prepričanje, da predsednik vlade s tem pismom ni popolnoma nič posegel v eno od vej oblasti, tožilsko vejo oblasti. “Tožilci so samostojni, jih pa (Janša) seveda opozarja na družbene pojave, ki so nastali in se vsak teden ponavljajo in terjajo določeno pozornost vseh organov in vseh vej oblasti, tako zakonodajne, izvršilne in sodne. Moram reči, da se globoko ne strinjam s stališčem kolega Pirnata. Tukaj gre očitno za namerno prekvalificiranje vsebine nekega pisma v nekaj kar to pismo ni, saj ne posega v nobeno vejo oblasti. Niti slučajno ne v tožilsko.”

Glede na to, da se vsak teden še naprej nemoteno grozi s smrtjo, se človek vpraša v kakšno družbo se spreminjamo? Če bi v praksi upoštevali najvišji zakon v državi potem bi se zavedali, da le ta prepoveduje smrtno kazen  celo za najhujše zločince. To pomeni, da s smrtjo v Sloveniji ni dopustno groziti niti pravočasno obsojenim morilcem, kaj šele sto tisoč volivce, določene, v konkretnem primeru demokratične večinske opcije. Le upamo lahko, da ne bo prišlo do najhujšega. Sicer pa se ve, kdo je tisti, ki ne ukrepa. Bi bilo mar drugače če bi bila na oblasti drugačna politična opcija?

Nina Žoher