fbpx

Nekdanji ustavni sodnik Jerovšek: Odločitev ustavnega sodišča je nelogična in škandalozna

Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. (Foto: STA)

“Dejstvo, da niso vsi glasovali za to odločitev, pove veliko, obenem pa pove tudi to, da je ta odločitev nesklepčna in nelogična. Ob očitkih tolikšnega števila mrtvih, ki jih pripisujejo vladi, pooblastila pa so po presoji ustavnega sodišča celo preširoka,” je glede odločitve ustavnega sodišča, da je del zakona o nalezljivih boleznih neskladen z ustavo, za naš medij komentiral nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek. “Od te odločbe, kot izhaja iz njenega izreka, bo imel resnično pravno korist le malokdo. Medsebojni politični konflikti se bodo lahko nadaljevali. Državni zbor pa bo v imenu načela legalitete, kot je lepo pojasnila sodnica Dunja Jadek Pensa, moral zadostiti zahtevam, ki niso realne,” pa ocenjuje dr. Matej Avbelj.

Na ustavnem sodišču so sprejeli ugotovitev, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih je Vlada RS pooblaščena, da poseže po prepovedi oziroma omejitvi gibanja ter zbiranja, v neskladju z ustavo. A pozor: ustavno sodišče je odločilo, da je sporen del zakona, ki je bil sprejet leta 1995, v času Drnovškove vlade, v kateri je bila tudi nekdanja Združena lista socialnih demokratov, sedanja SD. Odločitev so sprejeli sodniki: Matej Accetto, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik, Katja Šugman Stubbs in Rok Čeferin. Proti so bili Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa in Marko Šorli.

Za mnenje glede odločitve ustavnega sodišča smo povprašali nekdanjega ustavnega sodnika in nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Toneta Jerovška: “Zame je ta odločba škandalozna. Govorijo, da je vlada kriva za pet tisoč mrtvih, nekdanji zdravstveni minister je govoril te neumnosti, obenem pa govorijo, da imajo preveč pooblastil glede prehajanja meje, glede zborovanja in glede policijske ure. Gre za notranjo nekonsistentnost, nesklepčnost: ko se odloči nekaj kar je v nasprotju z logiko.” Je pa res, da so zadevo razveljavili – 39. člen v teh točkah, ne pa odpravili, kar pomeni, da ni mogoče poseči v razmerja, prekrške, ki so bili na podlagi tega izrečeni, s tožbami oziroma pritožbami. Do te odločitve je pravo veljavno, od tu naprej pa mora državni zbor 39. člen v dveh mesecih dopolniti, popraviti oziroma uskladiti s to odločbo.

“Veliko tudi pove dejstvo, da so predsednik sodišča Knez, Jadek Pensa in Šorli glasovali proti. Dejstvo, da niso vsi glasovali za to odločitev, pove veliko, obenem pa pove tudi to, da je ta odločitev nesklepčna in nelogična. Ob očitkih tolikšnega števila mrtvih, ki jih pripisujejo vladi, pooblastila pa so po presoji ustavnega sodišča celo preširoka. Potrebno bi jih bilo še bolj rigorozno določiti (v Zakonu o nalezljivih boleznih), da bi imela Vlada RS več pooblastil pri omejevanju širjenja Covida-19, tako kot so denimo imeli Švedi. ” Na Švedskem so v parlamentu dali generalno pooblastilo vladi glede vseh ukrepov v zvezi s Covidom-19 in se parlament s tem sploh ne ukvarja. Težko si je zamišljati, kako bi bilo videti, da bi za posamezne ukrepe državni zbor nenehno prilagajal določbe zakonov o nalezljivih boleznih, da bi lahko ukrepali. To je noro in popolnoma nelogično.

Avbelj: Pravne koristi bo imel s to odločbo le malokdo, državni zbor bo moral zadostiti zahtevam, ki niso realne
Pravni strokovnjak Matej Avbelj pa je za naš medij sporočil: “V zvezi s to sodbo pozdravljam skrb večine na ustavnem sodišču za visoko deklarativno spoštovanje izbranih človekovih pravic. Njena argumentacija kaže, da je v naši državi mogoče instrumentalizirati tudi človekove pravice in to zoper vse ustaljene kanone pravne razlage, vključno z logično. V smislu spoštovanja ustavne demokracije ni nič več sveto. Vladavina prava pa pri nas ni nič drugega, kakor vladanje s pravom, ki jo izkoristi vsakdo, ki to zmore. Od te odločbe, kot izhaja iz njenega izreka, bo imel resnično pravno korist le malokdo. Medsebojni politični konflikti se bodo lahko nadaljevali. Državni zbor pa bo v imenu načela legalitete, kot je lepo pojasnila sodnica Dunja Jadek Pensa, moral zadostiti zahtevam, ki niso realne. Čeprav že rimskopravna maksima veleva, da ni pravo tisto, kar zahteva nemogoče, je pri nas seveda obratno. Kjer je moč, je tudi volja.” 

Profesor na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Matej Avbelj. (Foto: STA)

Domen Mezeg