fbpx

Neodvisni zdravniki od vlade zahtevajo celovito reformo zdravstva: “Zdravstvo pred našimi očmi razpada”

Vlada RS (Foto: STA)

“V skupini zdravstvo.si z veliko pozornostjo spremljamo dogajanje v slovenskem zdravstvu. Že nekaj vlad je oznanjalo, da je ureditev razmer v zdravstvu njihova prva in glavna prioriteta. Žal pa je realnost nasprotna. Po desetletjih obljub o prepotrebni reformi slovenskega zdravstva se je to znašlo v svoji doslej najtežji krizi. Primarno zdravstvo pred našimi očmi razpada, urgence pokajo po šivih, bolniki čakajo v neskončnih vrstah, zdravstveni kader zapušča poklic …” je zapisala skupina neodvisnih zdravnikov, ki si prizadeva za javno zdravstvo v korist bolnika. Več tukaj

“Mnenja smo, da je skrajni čas za učinkovito ukrepanje. Vodilo tovrstnemu ukrepanju pa ne morejo in smejo biti ideološke smernice iz časov druge svetovne vojne, ampak najboljše prakse evropskih držav, kjer zdravstveni sistem dobro deluje,” je prepričana skupina neodvisnih zdravnikov, ki si prizadeva za javno zdravstvo po meri pacienta. Kot so še zapisali, si za zgled jemljejo takšne države, kot so Nizozemska, Avstrija, Francija in Švica. Trenutna pogajanja med zdravniškim sindikatom FIDES in vlado vidijo kot dobro priložnost za spremembe. Žal pa je po njihovem mnenju cilj, ki ga v teh pogajanjih zasleduje FIDES, preozek. Strinjajo se, da je eden od vzrokov za težave v slovenskem zdravstvu tudi nestimulativno nagrajevanje zdravnikov.

Nelogična plačna razmerja so odraz zgrešene ureditve zdravstva v Sloveniji, so prepričani. Vendar pa delna ureditev tega področja ne bo rešila slovenskega zdravstva. Zelo verjetno bo botrovala novim neskladjem in novemu nezadovoljstvu zaposlenih in javnosti. Neodvisni zdravniki menijo, da bi v tem trenutku morale zdravniške organizacije stopiti skupaj in od vlade Republike Slovenije zahtevati celovito reformo zdravstva na osnovi implementacije dobro delujočih evropskih modelov zdravstva tudi v Sloveniji. Za razliko od slovenskih bolnikov se bolniki v drugih evropskih državah zavedajo, da je v središču zdravstvenega sistema odnos med bolnikom in zdravnikom. Bolnika ne zdravi zdravstveni sistem, ampak zdravnik.

Primerjava nekaterih ključnih značilnosti javnega zdravstva v Sloveniji z nekaterimi razvitimi državami. (Foto: posnetek zaslona)

V kakšnem okviru se ta odnos uresničuje, je manj pomembno, pomembno pa je, da sta v njem zadovoljna tako zdravnik kot pacient. Brez motiviranih zdravnikov ni zadovoljnih bolnikov, opozarjajo. Slovenski bolniki si zaslužijo, da jih zdravijo motivirani zdravniki, ki se za službo v državnih ustanovah ne odločajo pod prisilo, ampak zato, ker so tam pogoji dela dobri. “V nasprotnem primeru morajo imeti možnost opravljati svoj poklic samostojno,” so še pojasnili. Neodvisni zdravniki so še prepričani, da se zdravniki za svoj poklic odločajo v želji pomagati. V svobodnem javnem zdravstvu so zdravniki motivirani, da zdravijo in skrbijo za čim več svojih bolnikov. Kot še pojasnjujejo, so v dobrih razmerah zdravniki povsod pripravljeni delati tudi nad svojim rednim delovnim časom.

“Ne moremo delati pod prisilo in grožnjami: zdravnik, ki ni motiviran za delo, bo opravil le najnujnejše”
“Zato zavračamo zdravstveni sistem, ki zdravnike ponižuje, si jih skuša podrediti, uvaja mezdni urni sistem in normative, jim otežuje delo in jim grozi. Zdravniki ne moremo in nočemo delati pod prisilo in grožnjami. Zdravnik, ki ni motiviran za delo, bo opravil le tisto najnujnejše. Prave stavke niti niso potrebne. Je to res v interesu slovenskih bolnikov?” se sprašujejo. V imenu bolnikov nagovarjajo trenutno politično večino, da dosledno zagovarja svobodo bolnika. Bolnik mora imeti možnost izbire, pri kom se bo zdravil. V državnem zdravstvu je v ospredju izvajalec, ki mora za svoj obstoj omejevati svobodo bolnika in zdravnika. V javnem zdravstvu sta v središču bolnik in storitev, ki jo potrebuje.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je grozil zdravnikom. (Foto: STA)

Refundacija zdravljenja s strani osrednje zdravstvene zavarovalnice, v katero plačujejo vsi državljani, ne sme biti odvisna od zdravnikovega ekonomskega položaja, še pojasnjujejo. Bolniku je popolnoma vseeno, ali bo do svojega zdravnika dostopal v zdravstvenem domu ali pa v zdravnikovi domači ambulanti, ali bo zdravnik zaposlen ali samozaposlen – pomembna sta odnos in storitev, ki je bo deležen. Reševanje obstoja dragih zdravstvenih domov za vsako ceno je zato nepotrebno in negospodarno. Kot še pojasnjujejo, je omejevanje svobodnega delovanja zdravnika pot, ki samo utrjuje agonijo obstoječega zdravstvenega sistema. Zahteve po zvišanju normativov kažejo na popolno nepoznavanje ali pa zapiranje oči pred bistvenimi problemi slovenskega zdravstva.

Deli in vladaj: osrednji mediji in posamezniki načrtno netijo sovraštvo med zdravniki in bolniki  
Neodvisni zdravniki: “Nepošteno je navajanje nepopolnih podatkov delujočih evropskih javnih zdravstvenih sistemov, ob tem pa zamolčati ključno in temeljno razliko med univerzalno dostopnostjo do zdravnika v evropskem javnem zdravstvu in slovenskem državnem zdravstvu. Vsako omejevanje bolnikove svobode s strani politične večine pomeni, da v središču zdravstva ohranjamo državo in vanj ne postavljamo bolnika.” Kot še pojasnjujejo, na ta način rešujemo državno zdravstvo in ne vzpostavljamo evropsko primerljivega javnega zdravstva. K razbijanju temeljne vezi med bolniki in zdravniki prispevajo tudi vodilni mediji in posamezniki. Netenje sovraštva do zdravnikov poglablja spore in onemogoča sodelovanje vseh deležnikov za skupno dobro vseh državljanov.

Covidni bolnik na oddelku intenzivne nege. (Foto: epa)

“V imenu bolnika nagovarjamo tudi zdravnike in vse zdravniške organizacije,” menijo, in dodajajo, da se v javnem zdravstvu plačilo določa kot konsenzualni dogovor med bolniki, izvajalci zdravstvenih storitev (državnimi in zasebnimi) in zavarovalnicami o višini plačila posamezne storitve. Vsak zdravnik prejme plačilo za opravljeno storitev. Pošteno plačilo in varni pogoji za delo so temelj zdravnikovega delovanja. Bolniki in zdravniki ter ostali zaposleni v zdravstvu niso in ne smejo postati nasprotniki, ampak morajo ostati partnerji. In to ne le pri zdravljenju bolezni, ampak tudi pri zdravljenju slovenskega zdravstva. Podpisani: Matej Beltram, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Marko Noč, Simon Podnar, Samo Vesel, Andrej Vranič, Krištof Zevnik;

Domen Mezeg