fbpx

“Neodvisnost” sodstva v praksi: Sodišče, ki je odločilo v korist SD in SD, vsi na istem naslovu!

Foto: tw

Tudi v isti stavbi domujejo – Socialni demokrati in velenjsko sodišče ter tožilstvo. Podatek je zgovoren zato, ker je Okrajno sodišče v Velenju pred dnevi odločalo v primeru tožbe Socialnih demokratov zoper premierja Janeza Janšo, takoj za tem pa se je oglasilo še Sodniško društvo – zmotila jih je premierjeva izjava, da je velenjsko sodišče napakirano s člani ali simpatizerji SD.

Socialni demokrati, velenjsko sodišče in tožilstvo. Pa še sindikati. Že petdeset let domujejo na istem velenjskem naslovu, Prešernova 1. “Tako da usklajevanje ni težko. Toliko o vladavini prava, neodvisnosti, ločenosti vej oblasti in enakih uniformah,” je še zapisal predsednik vlade Janez Janša ob tej ugotovitvi, ki jo je delil na Twitterju.  Sodniško društvo je včeraj protestiralo zaradi izjave premierja – ta je ob razsodbi dotičnega sodišča povedal, da gre za prakso sodišča v Velenju, ki je napakirano s klientelistično paleto članov ali simpatizerjev Socialnih demokratov in ki izreka sodbe brez obravnav in brez možnosti obrambe. Janez Janša namreč ni prejel nikakršne sodbe, prav tako ni bil obveščen, da je sodišče v nekdaj Titovem Velenju karkoli odločilo. Predsednik vlade ni prejel niti nobenega vabila na obravnavo – se pravi, da je sodišče presojalo, ne da bi bil Janša sploh prisoten.

Več kot očitno je, da se v Velenju med seboj usklajujejo, kar dodatno potrjuje tudi skupni naslov. V zadnjem času se je po Velenju širila vest, da je sodbo na to temo pravzaprav urejala kar Andreja Katič, nekdanja ministrica za pravosodje iz vrst vodstva SD. Omenili smo tudi že, da sodniškemu društvu predseduje sodnica Vesna Bergant Rakočević. Torej sodnica, ki je znana tudi po tem, da je v zadevi Patria čestitala svoji kolegici Barbari Klajnšek, da je obsodila Janšo. Velenjsko sodišče je sicer že oktobra  2016 razsodilo v škodo Janše. Odločilo je, da mora novinarki RTV Eugeniji Carl plačati odškodnino zaradi domnevno žaljivega tvita, v katerem je njo in novinarko ter urednico RTV Slovenija Mojco Pašek Šetinc označil za odsluženi “presstitutki”. To isto sodišče je nato na predlog za vrnitev odločitve sodišča v stanje pred sodbo leta 2017 razsodilo, da je bil Janša sam kriv za zamujeni rok za odgovor na očitke v tožbi, in mu prisodilo še dodatne pravne stroške. Celjsko višje sodišče je sicer pozneje Janši ugodilo in sodbo v primeru tožeče stranke Carlove razveljavilo, medtem ko je v primeru Pašek Šetinčeve ni.

Tokrat je velenjsko sodišče premierju dalo celo navodila, kakšno vsebino točno mora vsebovati tvit, v katerem naj bi se v petnajstih dneh od izreka sodbe javno opravičil: “Tožena stranka, Janez (Ivan) Janša, se opravičujem tožeči stranki, stranki SD, za neresnične zapise na družbenem omrežju Twitter o tem, da SD posluje iz ukradene judovske vile na Levstikovi 15 v Ljubljani. Ta vila ni bila ukradena in je SD lastništvo na njej pridobila na zakonit način.” Seveda smo lahko prepričani, da je besedilo narekoval nekdo iz stranke SD, morda celo sama Tanja Fajon.

Sodba še ni pravnomočna, sledi pritožba
Okrajno sodišče v Velenju je torej razsodilo, da mora Janša stranki SD plačati 10 tisoč evrov odškodnine in se ji v 15 dneh javno opravičiti na Twitterju – vse to pa zato, ker je stranki SD očital, da je stavba, v kateri imajo svoj sedež, ukradena judovska vila. Z Janšo se sicer na nek način strinja tudi Evropska judovska skupnost, ki je v pismu Fajonovi zapisal, da bi bil čas, da se popravi zgodovinska napaka ter hišo vrne in odpravi krivico, ko se je država po vojni polastila lastnine umorjenih ali pregnanih Judov.

Kot vedno sodišče ne ve, kje je predsednik vlade in kar po avtomatizmu izdaja zamudne sodbe, seveda povsem neupravičeno. Seveda pa zamudna sodba ni pravnomočna in sledi pritožba. Ravnanje sodišča s temi zamudnimi sodbami spominja na neko preteklo obdobje, ki nima ničesar skupnega s poštenim sojenjem in ustavnimi pravicami,” pa je ob hvalisanju stranke SD, češ da so zmagali, je za Demokracijo pojasnil odvetnik Franci Matoz.

S pravnega stališča zgodba o Moskovičevi vili torej niti ni tako problematična, zadeva je namreč glede na takratno zakonodajo po mnenju več pravnikov čista. Dejstvo pa je tudi to, da je bila vila po smrti celotne židovske družine prodana pod vprašljivi pogoji, podržavljena in uporabljena za komunistično partijo. Se pa  menda z “ukradeno” židovsko vilo dogaja tudi še kaj vprašljivega. Če pogledamo zemljiško knjigo, vidimo, da imajo trenutno na tej nepremičnini štiri hipoteke v precej visoki vrednosti, iz katere lahko sklepamo, da je vila vredna vsaj milijon evrov. Določeni viri so nam namignili, da naj bi se prek hipoteke stranka SD financirala, saj so na vrednost nepremičnine dobili določen kredit, s katerim lahko prosto razpolagajo za svoje finančne akcije. Finančni strokovnjaki sicer pravijo, da finančne inštitucije ne dajejo posojila samo na podlagi zavarovanja, vsi posli so več ali manj vezani na možnost poplačila iz dejavnosti. Torej se najprej ugotovi, koliko je posamezen klient zmožen odplačati iz svoje dejavnosti, ne da bi pri tem ogrozil svojo poslovanje. Pri politični stranki je vse skupaj še toliko bolj strožje. Kar pomeni, da zgornja domneva o financiranju ne pije vode. Lahko omenimo še to, da imajo obrestne mere EUL + 4,9 odstotka – kar pomeni, da financ ne znajo optimizirati niti zase, kaj šele za državo in državljane. Vsekakor bomo še preverili, če govorice držijo in kaj točno se pravzaprav dogaja.

Sara Bertoncelj