Nevarna razmerja: Đorđević in njegovi ženski pri Masleši, Klemenčiču in Florjančiču

Foto: STA

Koalicija Marjana Šarca bo poskušala vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića izvoliti za podpredsednika vrhovnega sodišča, za kar ga je že v začetku lanskega leta predlagal takratni pravosodni minister Goran Klemenčič. Đorđević bo prva točka na prvi seji mandatno volilne komisije letos. Ali bo podpredsednik, bo odločal še državni zbor. Đorđević je v preteklosti neuspešno kandidiral za šefa vrhovnega sodišča, evropskega sodnika in tudi za ustavnega sodnika. Osebno pa je bil podjeten na sporen način, ko je leta 2016 svetoval vladi Makedonije in takrat ni opravljal sodniške službe na vrhovnem sodišču. Sodnikom je dodatno delo, ker imajo privilegij dosmrtnega mandata, dovoljeno le izjemoma. Pravosodni minister Klemenčič se je izognil odgovoru na poslansko vprašanje, ali je bil Đorđević napoten na mednarodno civilno misijo v Makedonijo. Le v tem primeru bi mu lahko “zamrznili” sodniški mandat, ko je bil na “biznisu” v tujini. Klemenčič se je razglasil za nepristojnega presoje ravnanja. Nič ni videl, nič ni slišal. Lani pa je Đorđevića predlagal za eno najvišjih funkcij v sodstvu.

VEČINA ZA MIŽANJE PRI ĐORĐEVIĆU
Nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič se je pri Đorđevićevi dodatni službi razglasil za nepristojnega in neobveščenega, pozneje pa ga je predlagal za napredovanje.

Pri mednarodni podjetnosti Đorđevića se je zgodilo nekaj nenavadnega. Večina v sodnem svetu se je odločila, da bodo zamižali in dovolili kršitev zakona. Zakon pravi, da mora vrhovni sodnik o morebitnem dodatnem delu obvestiti svojega šefa. To je bil Branko Masleša, znan po tem, kot je zapisano v sodbi ustavnega sodišča, da je ravnal nepošteno, ker se ni izločil iz sojenja v primeru Patria proti šefu SDS Janezu Janši. Zakon o sodniški službi pravi: “Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika. Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.” Masleša je sprožil postopek, da bi sodni svet odločal, ali Đorđeviću dodaten svetovalni posel prepovedati. Med člani sodnega sveta je prišlo do spora, ker je del članov, tudi tedanji predsednik sodnega sveta, ocenjevalo, da se zakona ne sme kršiti in bi dodatno poslovno dejavnost sodnika morali prepovedati. A je večina izglasovala, da bodo v primeru Đorđevića mižali. In mu dela v tujini niso prepovedali.

Dogajanje v velikih medijih ni zelo odmevalo. Na problematičnost kršenja zakona sodnikov je opozorila revija Reporter. Takratni poslanec Vinko Gorenak (SDS) pa je postavil poslansko vprašanje ministru za pravosodje Klemenčiču. Klemenčič je Gorenaku odgovoril, da je DZ razširil možnosti, kdaj sodniku miruje funkcija tudi na primere, ko je sodnik “dodeljen” ministrstvu za pravosodje ali na ustavno sodišče. Odgovoru na vprašanje, ali je bil s posli na tujem kršen zakon, pa se je izmaknil z izgovorom, da zaradi načela delitve oblasti nima pravice presojati dela sodnega sveta in s tem, seveda, tudi ravnanja sodnika Đorđevića. A po tem je isti Klemenčič Đorđevića lani predlagal za podpredsednika vrhovnega sodišča. Pri tem pa bi že moral presojati pravilnost ravnanja v preteklosti. Poslanci o Đorđeviću tik pred volitvami niso odločali. Dvakrat so ga umaknili z dnevnega reda mandatno volilne komisije. Najbrž tudi zato, ker bi dodatno obudilo razprave o velikih nenavadnostih v sodstvu, kar bi pred volitvami koristilo SDS. Đorđević sodi v skupino najvišjih državnih funkcionarjev, v kateri je Masleša, ki je nenavadno ravnal v sodnem postopku Patria proti Janši in Klemenčič, ki je imel podobno vlogo s poročilom KPK že prej.

Najtesnejši sodelavki Masleše in Klemenčiča sta bili ženski, s katerimi ima Đorđević otroke. Klemenčič, ki je bil nekoč namestnik predsednice LDS Katarine Kresal na notranjem ministrstvu in je, ko so ga z leve postavili za šefa KPK, spisal poročilo o Janši, ki je bilo podobne vrste kot sojenje Masleše. Povzročilo pa je Klemenčičevo poročilo padec druge Janševe vlade, kar je “levi sredini” omogočilo, da je lahko bliskovito z več stomilijonskimi nakazili iz proračuna rešila nasedle naložbe v dveh majhnih zasebnih bankah. V Factor in Probanki, obe sta bili v lasti levih tajkunov, pomembnih za obvladovanje največjih podjetij v državi. Pozneje je na bolj zakonit način vlada Alenke Bratušek, ki je bila takrat še v PS Zorana Jankovića, reševala še velike banke.

ZASEBNE POVEZAVE NA VSEH KONCIH
Katičeva je decembra lani obudila neuspešen Klemenčičev predlog iz začetka leta in Đorđevića ponovno ponudila za podpredsednika Damijanu Florjančič, torej na funkcijo, ki jo je nazadnje opravljala Đorđevićeva bivša partnerka Nina Betteto, s katero imata hčerko. A Bettetovi, ki je bila podpredsednica Masleši, se je že pred časom iztekel mandat. “Dodelitve” na pravosodno ministrstvo in mirovanja sodniških mandatov so dodatno zanimiva. Do konca septembra lani je bila na pravosodnem ministrstvu tudi Tina Brecelj, s katero ima Đorđević še dva fanta, Brecljeva je bila namestnica prejšnjega ministra za pravosodje (državna sekretarka) Gorana Klemenčiča. Po zamenjavi vlade se je vrnila na vrhovno sodišče, kjer jo je novi predsednik Florjančič takoj imenoval za vodjo stikov z javnostjo, ki je objavilo sporočilo, ki je sprožilo veliko ogorčenje med pravniki in sodniki, da ne bodo več spoštovali sodb evropskega sodišča za človekove pravice, ko se ne strinjajo z njimi. Sporočilo je bilo objavljeno ob fiasku sodbe v primeru Proplus na ESČP, sodnik poročevalec pri pripravi te sodbe je bil Đorđević. Šef službe za stike z javnostjo pred Brecljevo Gregor Strojin pa se je, ko je nastala vlada Marjana Šarca, preselil k novi pravosodni ministrici Andreji Katič (SD) za državnega sekretarja, kar je bila prej Brecljeva. Državni sekretar je politična in ne strokovna funkcija. Množične selitve sodnikov med vrhovnim sodiščem in političnimi funkcijami v vladi, kažejo na politične povezave, ki za ugled sodstva nikakor niso najlepša izkaznica. Podobno so nenavadne družinske povezave in prehajanja, ki so bila povezana s Klemenčičem in Maslešo, oba sta pa imela pomembno vlogo tudi pri brezkompromisnih obračunih v slovenski državni politiki zadnja leta.

Celoten odgovor Klemenčiča Gorenaku maja leta 2016 je bil takšen:

Sodni svet je večinsko izglasovala, da bosta Miodragu Đorđeviću delovno razmerje in status vrhovnega sodnika mirovala, dokler bo opravljal mednarodno funkcijo. Zakon o sodniški službi to izjemo omogoča, a le v teh primerih:
“Če je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca državnega zbora, sodnika ustavnega sodišča, sodnika mednarodnega sodišča ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika vlade, varuha človekovih pravic oziroma njegovega namestnika, imenovan za ministra ali državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije, mu sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo.

Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi, če je sodnik izvoljen za poslanca evropskega parlamenta, evropskega varuha človekovih pravic ali imenovan za člana Evropske komisije.
Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi v primeru, če je sodnik napoten v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali opravlja strokovne naloge na mednarodnem sodišču ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji s področja človekovih pravic.”

Zakon določa še:
“Sodnik ne sme opravljati odvetniških ali notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti. Sodnik ne sme opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. O sprejemu dela, ki ga sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, mora sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, predsednik sodišča pa predsednika neposredno višjega sodišča. Če predsednik sodišča meni, da gre za delo, ki ga sodnik po določbah tega zakona ne sme opravljati, predlaga sodnemu svetu, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo, in o tem obvesti sodnika. Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.”

Razpravo, ali je Đorđević primeren za podpredsednika vrhovnega sodišča, je šef mandatno volilne komisije Ivan Hršak (DeSUS) že uvrstil na dnevni red. To bo prva točke prve seje te komisije v januarju.

Peter Jančič, Spletni časopis

Komentarji so onemogočeni.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!