Nevladnikom s spremembo gradbene zakonodaje stopili na rep! Onemogočeno jim bo nagajanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja!

Foto: Printscreen

Ker ima Vlada RS odgovornost, da varuje okolje, skrbi za naravo in hkrati skrbi za gospodarstvo in za razvoj družbe, je sprejela novelo protikoronskega zakona, ki prinaša pomembne sistemske spremembe tudi na področju gradbene zakonodaje. Te spremembe bodo po oceni vlade oziroma ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka občutno olajšale postopke za izvedbo investicijskih projektov in tako v času okrevanja gospodarstva po zdravstveni krizi pospešile gradbeno aktivnost. Nevladne organizacije so skočile v zrak in vse skupaj označile kot desant na nevladne organizacije, saj jim bo s tem onemogočeno nagajanje v postopkih. 

Med spremembami, ki gredo nevladnim organizacijam v nos, so dodatni pogoji, da morajo imeti okoljevarstvene organizacije oziroma društva najmanj 50 aktivnih članov, kar se izkazuje z redno plačano članarino in udeležbo na zborih članov. Za zavode velja, da morajo imeti zaposlene tri osebe za poln delovni čas in s strokovno izobrazbo sedme stopnje s področja delovanja nevladnih organizacij, za ustanove pa, da ima ves čas najmanj 10 tisoč evrov premoženja. Ti pogoji po poročanju STA veljajo za dve leti nazaj.

Okoljevarstveniki so izrazili nestrinjanje in obžalovanje glede sprejetih sprememb. Prepričani so namreč, da se s temi spremembami na široko odpirajo vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da se bodo v naslednjih dveh letih projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov.

V GZS za dodatno zaostritev kriterijev
Na drugi strani so iz Gospodarske zbornice Slovenije na Ministrstvo za okolje in prostor posredovali dopis, v katerem so pozdravili zakonske novosti. Ob tem pa so pozvali, da naj se v pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov merila za podelitev statusa nevladnih organizacij, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, dopolnijo z zahtevo po izkazovanju strokovne kompetence in da se pogoj aktivnih članov dvigne na 100 članov. Pri tem so poudarili, da se na zbornici zavzemajo za uravnoteženje varovanja okolja in narave na eni strani ter drugimi javnimi koristmi na drugi strani. Opozarjajo, da se je v praksi že večkrat zgodilo, da pravega ravnotežja ni in da je bilo mogoče ne glede na družbeno škodo ustaviti najpomembnejše strateške projekte.

Foto: Printscreen

Čeprav nevladniki pravijo, da so jim s tem zavezali roke, pa minister Andrej Vizjak poudarja, da bodo morali vsi projekti, ki gredo čez proceduro, še vedno dobiti vsa soglasja mnenjedajalcev. Tako Zavoda za varstvo narave, kot tudi Agencije za okolje. V oddaji 24ur Zvečer je Vizjak zagotovil, da ključni braniki varstva okolja in narave ostajajo.

“Gre za to, da se nekaterim marginalnim nevladnim organizacijam prepreči nagajanje v postopku. Pravzaprav pritoževanje, brez da so sploh prehodno sodelovali v postopku. Tipičen primer je tretja razvojna os, kjer se je nevladna organizacija na koncu pritožila, ne da bi bila v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, ne da bi takrat opozarjala na pomanjkljivosti nepravilnosti, za katere ocenjuje, da so prisotne. S pritožbo je tako blokirala začetek gradnje. To je po domače povedano nagajanje,” je prepričan Vizjak.

“Najbolj sprevrženo se mi zdi, da društva s svojim statusom lovijo denar”

Minister in vlada ustvarjajo pogoje, da lahko gospodarstvo deluje primerljivo, tako kot drugod, poudarja Vizjak in dodaja, da nevladna organizacija z manj kot 50 člani ne more predstavljati branika varovanja narave. Dal je vedeti, da že danes velja, da društvo dobi status, da deluje v javnem interesu, če deluje najmanj 2-3 leta. “Članarina je sestavni del društva in velika večina, ki ne deluje na način, da se financira preko javnih razpisov z javnim denarjem, ima članarino. Najbolj prvinsko in zdravo je, če se civilna iniciativa, neka kritična masa združi, da bo nekaj dosegla, pri tem pa za to tudi nekaj prispeva. Najbolj sprevrženo se mi zdi, da društva s svojim statusom lovijo denar. To zame ni delovanje v javnem interesu. Javni interes je zadoščen, kadar imamo določeno kritično maso ljudi, ne pa da par posameznikov z lovljenjem denarja in provizij blokirajo postopke.”

Po navedbah ministrstva je zahteva glede minimalnega števila aktivnih članov skladna tudi s sporočilom Evropske komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki pravi, da je tudi število članov v nevladnih organizacijah lahko pomemben kazalnik njene dejavnosti. Pri tem so po navedbah STA spomnili, da je bilo stališče glede pomena obveznega minimalnega števila članov vključeno že v dosedanjem besedilu gradbenega zakona, v katerem je v primeru civilnih iniciativ določeno, da so te lahko stranski udeleženci v postopku pod pogojem, če imajo podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je načrtovana gradnja.

Foto: Printscreen

Direktor centra nevladnih organizacij Goran Forbici v imenu nevladnih organizacij vztraja, da v tem primeru ne gre samo za desant na nevladne organizacije, pač pa desant na delo sodišč in s tem desant na okolje. Prepričan je, da minister in investitorji nimajo težav z nevladnimi organizacijami, ampak s sodišči. Ta so tista, ki presojajo in so preklicala dana gradbena in okoljevarstvena dovoljenja, poudarja in dodaja, da se bodo obrnili na Ustavno sodišče RS. Očitno nevladnikom ni po godu, ko jim nekdo nastavi ogledalo in da vedeti, da napajanje iz javnega denarja ni tisto, ki predstavlja izkazovanje javnega interesa. Gospodarstvu se obeta, da bo končno zadihalo.

Hana Murn