fbpx

Nezakonite migracije kot geopolitično orožje

Litvansko-beloruska meja (foto: EPA)

Vzhod Evrope se je znašel v težavah. Ulični spopadi, aretacije disidentov in mučenje političnih nasprotnikov v Belorusiji. Izredno povečanje migracij v regiji. Lukašenko grozi, da bo Evropo preplavil z migranti in drogami. Ruski propagandni stroj širi paniko v regiji.

Diktator Aleksander Lukašenko je pred tedni državam Evropske unije zagrozil, da jih bo preplavil z migranti in drogami. Najnovejši podatki kažejo, da se njegove grožnje uresničujejo.

Povečanje števila nezakonitih prehodov meje

Litva je bila v zadnjih tednih zaradi povečanega števila nezakonitih prehodov meje z Belorusijo primorana odpreti začasno begunsko taborišče. Večina nezakonitih migrantov prihaja iz Iraka, Sirije, Libije, Tunizije in Afganistana. Belorusija ima neposredno letalsko povezavo z Irakom, po poročanju portala GreatPower pa bi naj imel delež v eni od družb, ki skrbi za polete, kar sam Lukašenko.

Beloruski diktator Aleksander Lukašenko zapira politične zapornike. (Foto: epa)

Ker bi naj migranti za pot plačali več tisoč evrov, predstavlja ta denar precejšen dodatni vir prihodkov za režim. Evropski uniji in Združenim državam Amerike je s sankcijami namreč uspelo omejiti finančne tokove beloruskega državnega vodstva s tujino.

Po poročanju beloruskih opozicijskih medijev tedensko z Bližnjega vzhoda v Belorusijo pride več sto migrantov. Ta čas naj bi po nekaterih ocenah znotraj Belorusije na prehod meje čakalo več kot 1500 migrantov. Pri nezakonitem prehodu meje naj bi jim pomagala beloruska služba državne varnosti, na letališču pa potniki iz Iraka avtomatsko dobijo vizum. Litovska ministrica za notranje zadeve Agne Bilotaite je za Associated Press dejala, da je to le še ena od oblik tako imenovane hibridne vojne, ki traja že dlje časa.

Hibridna vojna

Litva je od začetka beloruske krize med tistimi državami, ki najbolj pomagajo beloruski opoziciji in opozarjajo na dejanja beloruskega režima, ki se v zadnjem času vedno bolj naslanja na Rusijo, in to prav pri nezakonitih migracijah. Ruski propagandni stroj, ki ga v Evropi predstavljata portala Russia Today (RT) in Sputnik, namreč že od samega začetka begunske krize pogosto napihuje dogajanje v zvezi s tem. Prevažanje migrantov na litovsko mejo, ki je hkrati zunanja meja Evropske unije, tako služi dvojnemu namenu – povzročitvi notranje politične krize v Litvi in sosednjih državah, saj bi naval migrantov povzročil obremenitve azilnega sistema in obmejnih skupnosti. Po drugi strani bi propagandni stroj širil paniko med prebivalstvom teh držav. Po nekaterih podatkih je Kremelj v zadnjem letu povečal proračun omenjenih postaj na več kot 450 milijonov dolarjev letno. Prek svojih izpostav v več jezikih ti postaji dosežeta več kot pol milijarde ljudi.

Sirski predsednik Bashar al-Assad (Foto: epa)

Po poročanju GreatPower naj bi Lukašenko navdih za to operacijo našel ravno pri sosednji Rusiji. Ta je namreč leta 2015 z bombardiranjem sirskih mest povzročila eksodus v Evropo, hkrati pa je prek propagandnih postaj promovirala politične stranke, ki so bile v svojih zunanjepolitičnih stališčih naklonjene Moskvi. Rusiji je to ustrezalo, saj je zaradi tega znotraj EU prišlo do razkola, al Asad pa je ostal na oblasti v Siriji. Po poročanju New York Timesa se je leta 2016 večje število migrantov pojavilo tudi na finsko-ruski meji. Ker to ni običajna pot do Evrope, so se že takrat na Finskem spraševali, kdo stoji za tem. Zdi se, da si Lukašenko na podoben način poskuša zagotoviti dodaten »as v rokavu«, s katerim bo iskal dogovor z Evropsko unijo.

Ograja na litovsko-beloruski meji

Evropska unija je s 1. julijem v Litvo poslala pripadnike mejne agencije Frontex. Litovske oblasti so zaradi mejne krize razglasile izredno stanje in začele na meji postavljati ograjo. Zdajšnja kriza predstavlja velik izziv za litovsko mejno stražo, ki se doslej s takšnim številom nezakonitih prehodov meje še ni soočala.

Litovsko-beloruska meja je dolga 680 kilometrov, mejna ograja pa naj bi bila postavljena na 550 kilometrih vzdolž te meje. Po ocenah litovskega notranjega ministrstva bo postavitev ograje stala okoli 40 milijonov evrov. Kljub navzočnosti pripadnikov Frontexa pa tuji mediji pišejo, da Evropska unija ograje na meji ne bo pozdravila z odprtimi rokami.

Litva bo v skladu z mednarodnimi konvencijami nezakonite prestopnike meje procesirala in nato odločila, kdo ustreza pogojem za prejem azila in kdo ne. Vodstvo Frontexa je v izjavi za medije dejalo, da bodo tiste, ki pogojem ne bodo ustrezali, v države izvora vračali tudi s komercialnimi in čarterskimi letalskimi leti.

Migranti tudi na Baltiku

Baltske države v zadnjih letih zaradi svoje lege in omejenih finančnih sredstev niso bile glavna tarča migrantskih tokov. To seveda ne pomeni, da se tam ne soočajo s tovrstnimi težavami. Spomnimo, Litva, Latvija in Estonija imajo še danes težave z ruskimi naseljenci iz časov Sovjetske zveze; del njih še vedno nima urejenega statusa, del pa noče sprejeti dejstva, da ruščina ni več eden od uradnih jezikov teh držav.

Po dogovoru leta 2016 naj bi znotraj držav Evropske unije preselili 160.000 beguncev. V okviru teh kvot je nekaj sto beguncev vstopilo v baltske države, vendar pa jih je večina hitro zapustila. Glavni razlogi za odhod so bile težave pri iskanju stanovanja, zaposlitve, učenju jezika in tudi manjša finančna pomoč. V Latviji so leta 2017 begunci s statusom na mesec prejemali 190 evrov, v Nemčiji pa 400 evrov. Veliko beguncev je v Evropo prišlo s pomočjo kriminalnih združb, denar za plačilo so si pogosto sposodili, po prihodu pa ga morajo vračati tudi za ceno spremembe svoje končne destinacije.

Kako naprej?

Kriza v Litvi ni edina v tem delu Evropske unije, ki je v kontekstu migracij pritegnila pozornost. Nedavno je Danska, ki jo vodi socialdemokratska vlada, začela s postopkom vračanja večjega števila beguncev v Sirijo. Več 100 azilantom je odvzela azil in jih želi vrniti v varno cono okoli sirske prestolnice Damask. Tuji mediji poročajo, da je eden od razlogov za vračanje bitka za glasove med socialdemokrati in desnico. Danska se je tukaj znašla v zagati. V Sirijo želi vrniti azilante, ki so se integrirali, nekateri pa nadaljujejo šolanje na univerzah. Na drugi strani evropske države pogosto ne zmorejo vrniti oseb s kriminalno preteklostjo. Evropska unija je nedavne sirske predsedniške volitve označila za prirejene. Ker je sirski režim na oblasti ostal tudi zaradi vojnih zločinov, kot so bombardiranje bolnišnic in civilistov, je z vidika Bruslja vsekakor neprijetno, ko ena od članic poskuša vračati ljudi na porušeno in izropano območje.

Če članice Evropske unije ne bodo dosegle konsenza o tem, koga sprejeti in koga vrniti, prihodnost ne bo rožnata. Pomembno je, da Evropska unija skupaj z drugimi silami sveta najde skupen jezik, ki bo poskušal vsaj omiliti, če že ne rešiti omenjenih težav.

Klemen Pucko