fbpx

Notranji ministri EU so se osredotočili na humanitarno pomoč Ukrajini

Razpravna dvorana (foto: gov.si

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je udeležil izrednega zasedanja Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju, ki ga je sklicalo francosko predsedstvo. Zasedanje je bilo namenjeno razpravi o konkretnih odzivih na razmere v Ukrajini. Ministri EU za notranje zadeve so se osredotočili na humanitarno pomoč Ukrajini, sprejem beguncev in s tem aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, nadzor meje, vizumske ukrepe in hibridne grožnje.

Kot je v izjavi za javnost povedal minister Hojs, so ministri EU za notranje zadeve enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino in enoten bo tudi njihov odziv. Slovenija podpira aktivacijo Direktive o začasni zaščiti, ki je za nas izjemno pomembna. “Mi smo z aktivnostmi že začeli – s pripravo nastanitev in koordinacijo med resorji – ki bodo zagotovile potrebno podporo beguncem. V tem trenutku je Slovenija pripravljena zagotoviti prostor za 180–200.000 beguncev.”

Direktiva o začasni zaščiti je bila sprejeta leta 2001, doslej pa še nikoli ni bila aktivirana. Osebam podeljuje časovno omejen status zaščite (eno leto z možnostjo dvakratnega podaljšanja za šest mesecev), ki se uvede v vseh državah članicah. Določa tudi standard pravic, ki jih morajo države članice zagotavljati.

Hojs je v razpravi podprl tudi aktivnosti v okviru mehanizma za odzivanje na krize (IPCR). “Slovenija je že donirala nekaj opreme, odzvala pa se je tudi s podporo v vojaški opremi. V mehanizmu bo sodelovala še naprej, kolikor bo mogoče,” je dejal. Slovenija pozdravlja vizumske ukrepe zoper del ruskih državljanov, minister pa je prepričan, da je treba ta ukrep še zaostriti in razširiti. Glede hibridnih groženj je dejal, da v Sloveniji zaenkrat ne zaznavamo večjih hibridnih napadov na naše sisteme: “Smo pa v polni pripravljenosti, da se tovrstni napadi na slovensko infrastrukturo ali ključne sisteme v največji meri preprečijo.”

Ministri so se zavzeli za ohranitev nadzora na zunanjih mejah EU. Hojs je povedal, da na naši notranji meji z Madžarsko (kjer bi lahko prišlo do največjih migrantskih tokov) ne nameravamo vzpostaviti kontrolne točke, z madžarskim ministrom pa sta se že dogovorila za pospešeno izmenjavo podatkov. Smo pa v stiku tudi z drugimi državami – s sosednjimi državami Ukrajine, da se dogovorimo o podobni izmenjavi, je dejal. Slovenija je že vzpostavila posebno spletno stran z informacijami o pomoči, ki jo nudi beguncem iz Ukrajine.

Sara Kovač