fbpx

Nova Slovenija na obroke odplačuje poslovne prostore: Prodajno pogodbo sklenili z zakoncema Brecelj, a plačali še niso – Računsko sodišče napovedalo revizijo?!

Foto: Nova Slovenija

Stranka Nova Slovenija je pod vodstvom Ljudmile Novak kupila nove prostore na Dvorakovi ulici v Ljubljani, v kupoprodajni pogodbi pa so s prodajalcema – zloglasnima zakoncema Brecelj – opredelili obročno odplačevanje. To ne pomeni ničesar drugega kot posojilo po principu lizinga, saj Nova Slovenija ne bo vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica, dokler ne plačajo vsaj polovice obrokov. Ti pa znašajo mnogo več, kot je zakonsko predpisano – prejšnji teden je namreč celotna Slovenija izvedela, da je najvišje možno posojilo politične stranke od fizične osebe 16 tisoč evrov bruto. Računsko sodišče se je glede tega primera zavezalo, da bo opravilo pregled nakupa nepremičnine. 

Nova Slovenija se je iz prestižne lokacije v središču Ljubljane uradno preselila v nove prostore na Dvorakovi ulici 11a v Ljubljani 22. septembra 2016. Vendar pa so po informacijah našega zanesljivega vira najeli posojilo od fizične osebe, ki nekajkrat presega zakonsko dovoljeno mejo, ko gre za posojilo, ki ga vzame politična stranka pri fizični osebi. Poslovne prostore so namreč po naših podatkih kupili za 900 tisoč evrov, kar pomeni, da je letni obrok 90 tisoč evrov, saj nam je glavni tajnik Nove Slovenije Robert Ilc potrdil, da bodo obroke plačevali 10 let. Ob tem pa ne pozabimo, kaj je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel poudaril, ko je šlo za posojilo SDS, ki ga je prav tako vzel pri fizični osebi: zadnji odstavek 22. člena Zakona o političnih strankah pravi, da “višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno”, to pa si Vesel razlaga, da je v primeru povprečne mesečne bruto plače 1.600,00 najvišje možno posojilo na letni ravni v višini 16 tisoč evrov. Torej je Nova Slovenija višino posojila na letni ravni presegla za kar 74 tisoč evrov. Zakon je za vse enak, mar ne?

Trak sta ob odprtju slovesno prerezala Ljudmila Novak in Matej Tonin. Foto: Nova Slovenija, spletna stran

Prostore so kupili, a dokler ne odplačajo polovice obrokov, niso lastnik
Poklicali smo Roberta Ilca, dolgoletnega glavnega tajnika Nove Slovenije, ki nam je potrdil, da so prostore na Dvorakovi ulici v Ljubljani kupili, vendar pa dejansko še niso v njihovi lasti. “Plačujemo po obrokih in ko bo ne vem kateri obrok plačan, se lastništvo prenese. Zdaj smo pa kot neke vrste uporabniki,” je razkril. Čeprav plačujejo obroke, pa Ilc zanika, da so vzeli posojilo. Mi si odplačevanje obrokov vsekakor tolmačimo kot posojilo, Ilc pa pravi: “Mi imamo prodajno pogodbo, poslovne prostore smo kupili, ki pa so nam jih prodajalci dali na več obrokov.” Pričakovano tudi ni potrdil višine obrokov, je pa razkril, kdaj bodo tisti prostori uradno njihovi oziroma da bo Nova Slovenija vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik: “Ko bomo odplačali oziroma ko bomo na polovici, je potem to naše.” Razkril je še, da je pogodba, ki vsebuje tudi člen o obročnem odplačevanju, sklenjena za deset let, kar pomeni, da bodo kot lastnik vpisani šele okrog septembra 2021. Do takrat pa jih čaka še kar nekaj vrtoglavih (in očitno zakonsko nedovoljeno visokih) obrokov …

Dvorakova 11a, kjer ima svoje poslovne prostore Nova Slovenija. Foto: Google maps

Ilc prav tako ni zanikal naše informacije, da so poslovne prostore kupili od fizične osebe, o njej pa ni želel javno govoriti. “Moram vprašati, če ju lahko javno izpostavim, ker gre za gospoda in gospo. Zakonski par,” je dejal. Hitro smo prišli do podatka, da sta na tem istem naslovu le dva poslovna prostora – eden pripada Novi Sloveniji, drugi pa Odvetniški pisarni Brecelj, vendar pa sta v zemljiškoknjižnem izpisku obeh prostorov vpisana kot lastnika prav zakonca Eda in Bojan Brecelj.

Zemljišče v Parecagu kupil pod ceno?!
Brecelj je bil “zvezda” člankov predvsem v letu 2005, ko je šest tisoč kvadratnih metrov v Parecagu v Sečovljah od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov kupil po 1.518 tolarjev, to pa je zmotilo domačine, ki jim je smrdelo sumljivo poceni prodano zemljišče ljubljanskemu podjetniku, ki se je tako na tistem področju razširil že na 14 tisoč kvadratnih metrov zemljišča s hišo, so takrat pisale Finance. Da je šlo za nadvse poceni zemljišče, pa je takrat potrdil nepremičninski mogotec Gašpar Gašpar Mišič, ki je dejal, da če bi ta zemljišča prodala agencija in ne sklad, bi bila cena najmanj 2.400 tolarjev za kvadratni meter.

Ljudmila Novak in Milan Kučan

Delal na Mobitelu in z njim kot podjetnik sklenil posel za 15 let
Brecelj pa je tudi podjetnik, med drugim je 10-odstotni lastnik podjetja BB 22 z dolgim imenom BB 22 inženiring, trgovina in posredništvo, po vzoru slovenskih tajkunov pa je 90 odstotkov podjetja BB 22 prav v lasti podjetja BB 22. To podjetje ima v lasti več nepremičnin na prestižnih lokacijah v središču Ljubljane. Med drugim pa so mediji pisali o njegovem spornem poslu z Mobitelom, kjer je bil zaposlen, istočasno pa je takratni šef Mobitela Anton Majzelj z Bojanom Brecljem sklenil pogodbo za najem prostorov za 15 let. Majzlja je nato nadzorni svet odstavil. Že leta 2014 v tisti stavbi ni bilo ničesar več, razen savne, ostala pa je pogodba o najemnini v višini med 30 in 40 tisoč evrov mesečno do vsaj leta 2015, kar je Financam razkril neuradni vir. Njegova soproga Eda Brecelj pa je dolgo časa veljala za ugledno ljubljansko odvetnico, med drugim je pomagala tudi v denacionalizacijskem postopku Frančiškanskega samostana Koper, je razkrito na spletni strani omenjene cerkvene ustanove sv. Ane.

Bo računsko sodišče izvedlo revizijo?
Z našimi pridobljenimi informacijami v zvezi s posojilom oziroma prodajno pogodbo, ki jo NSi odplačuje na obroke, smo se obrnili na predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ki pa se je v svojem govoru že na začetku opredelil, da ne razpolaga z listino, ki je predmet tega članka. V svojem odgovoru je poudaril člena iz Obligacijskega zakonika in že zgoraj omenjenega 22. člena Zakona o političnih strankah. “Po prvem odstavku 569. člena Obligacijskega zakonika se s posojilno pogodbo ‘posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.’ Bistvo posojilne pogodbe je torej, da se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen npr. znesek denarja, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja.” Glede na navedeno, da NSi na podlagi sklenjene prodajne pogodbe obročno odplačuje zakonskemu paru, od katerega so kupili poslovne prostore, v zemljiško knjigo pa bodo vpisani, ko bodo odplačali polovico vseh obrokov, z računskega sodišča odgovarjajo: “Posel, kot ga opisujete v vašem vprašanju, torej ni posojilna pogodba, katere predmet je posojilo denarja in vračilo denarja, pač pa prodaja in nakup nepremičnine, ki jo mora NSi obročno odplačati z denarjem. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pa je drugi pravni posel, kot je posojilna pogodba za denar.”

Z računskega sodišča so v svojem odgovoru še zapisali, da za “nedvoumno presojo o tem, za kakšen posel gre, ne poznamo dovolj vseh pomembnih značilnosti posla. Tako iz podatkov ni znano, kakšna je vrednost nepremičnine, ali so v obrokih vključene tudi obresti, zakaj preide lastninska pravica po 5 letih, pogodba pa je sklenjena za 10 let, morebitna druga določila pogodbe ipd. Glede na navedeno ne moremo dokončno presoditi, ali gre pri tem poslu za posebno obliko financiranja pridobitve poslovnih prostorov, to bi bilo namreč mogoče zgolj ob morebitni izvedbi revizije, vaše vprašanje pa lahko razumemo tudi kot pobudo za revizijo.”

Marjanca Scheicher