fbpx

Novinarska konferenca SDS po 100 dnevih vlade – 100 dni absurda, arogance in lahkomiselnosti

Na današnji novinarski konferenci je poslanec SDS Franc Breznik spregovoril o prvih stotih dneh vlade ter o vloženi zahtevi za izredno sejo državnega zbora.

Poslanska skupina SDS zahteva sklic izredne seje državnega zbora, kjer bi poslanci obravnavali ukrepe na področju draginje ter razloge za nadpovprečno inflacijo Slovenije v primerjavi z Evropsko unijo predvsem na področju evroobmočja.

Poslanec Franc Breznik je na današnji novinarski konferenci uvodoma dejal, da bo ta seja dober prikaz dejanskih dosežkov vlade v prvih stotih dneh, predvsem pa, da na seji “prekinemo teater absurda, samovšečnosti, arogance in lahkomiselnosti, ki je dodatno delegirala inflacijo v Sloveniji v zadnjih treh mesecih”.

V dokumentu “dosežkov”, ki ga je ob stotih dneh pripravila vlada, je v začetku zapisano, da je bilo nemogoče pričakovati 100 dni miru. Breznik je spomnil, da smo v Slovenski demokratski stranki v začetku napovedali, da bomo delovali kot konstruktivna opozicija, kar pomeni, da smo kritični do predlogov koalicije, ki se nam zdijo škodljivi, podpiramo pa vse predloge, za katere menimo, da bodo v korist državljankam in državljanom. Gre pa tukaj tudi za velik paradoks, saj je ravno vlada pod vodstvom Janeza Janše v prvih 100 dneh doživela že dve interpelaciji.

Poslanec je nato izpostavil, da je Slovenija v mesecu juliju 2022 zabeležila najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu leta 1995. V avgustu 2022 je bila inflacija na letni ravni 11 % (v istem obdobju lani pa je bila letna inflacija 2,1 %).

slika

Izpostavil je tudi nekaj primerov podražitev na letni ravni:
– cene blaga so se v povprečju podražile za 13,9 %,
– hrana se je podražila za 14,1 %,
– kruh in izdelki iz žita za 16,4 %,
– meso za 14 %,
– sir in jajca pa za 16,2 %.

Omenil je tudi, da je letna stopnja inflacije (merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin) v državah ekonomske in monetarne unije (to so države članice, ki uporabljajo evro), julija znašala 8,9 %, v državah članicah EU 9,8 %, v Sloveniji pa je znašala 11,7 %.

slika

Inflacija v Sloveniji je torej daleč nad povprečjem evroobmočja in nad povprečjem EU. Breznik iz tega sklepa, da vlada ne dela dobro, da so njeni ukrepi slabi in neprimerni ter da so bile prioritete te vlade v prvih stotih dneh obrnjene na glavo, saj se je ukvarjala z ukrepi, ki to v resnici niso, in zanemarjala resne probleme, s katerimi se sooča celotna Evropa.

Omenil je tudi, da je predsednik vlade dr. Robert Golob postavil cilj, da se jeseni inflacija zniža na 10 odstotkov ali manj. “V SDS se nam ta cilj zdi prenizek, ker je to še vedno nad povprečjem evroobmočja in nad povprečjem EU,” je menil Breznik.

K letni inflaciji so največ, 4,1 odstotne točke, prispevale višje cene goriv in energije:
– trda goriva so se podražila za 66,6 %,
– plin za 47,4 %,
– tekoča goriva za 40,9 %,
– toplotna energija za 40,6 % in
– elektrika za 33,3 %.

Poslanec je dodal, da je državljanom težko povedati, zaradi česa ima Slovenija tako drago električno energijo ob več kot 80-odstotni samooskrbi ter ob relativno dobro dimenzioniranemu energetskemu sistemu, ki daje tretjino elektrike iz TE Šoštanj, več kot tretjino iz jedrske elektrarne in več kot tretjino iz obnovljivih virov energije, od katerih hidroenergija predstavlja več kot 90 %.

Omenil je tudi nemški model, ki je v tej krizi pokazal velike razpoke. Projekt, ki je Nemčijo stal več kot tisoč milijard evrov v prvi fazi in po vsej verjetnosti še tisoč milijard v drugi fazi, po njegovih besedah nakazuje, da pot ekstremnega zelenega prehoda za Evropo, predvsem za Slovenijo, v naslednjih letih ni primerna. Dejal je, da mora biti prehod skladen z našimi potrebami, predvsem pa mora biti cenovno sprejemljiv.

V nadaljevanju je Breznik omenil vladni dokument z “dosežki” v stotih dneh, v katerem je večkrat omenjeno, da je predsednik vlade specialist na področju energetike, čeprav se je prav na tem področju vlada slabo izkazala in ni sprejela ustreznih ukrepov.

Na letno inflacijo je namreč najbolj vplivala podražitev cen energentov vključno s povišanjem cen električne energije. Ker strukturo pridobivanja električne energije v Republiki Sloveniji predsednik vlade kot dolgoletni vodja podjetja, ki se ukvarja s trgovanjem in prodajo električne energije, dodobra pozna, še posebej izstopa povišanje cen električne energije. Zato se upravičeno sprašujemo, ali so ukrepi, ki jih je sprejela trenutna vlada, resnično samo v dobro državljank in državljanov, ali gre predvsem za korist proizvajalcev električne energije in distributerjev.

Breznik je omenil tudi pomoč gospodarstvu in kmetijstvu, za kar je bilo namenjenih zgolj 40 milijonov evrov. Meni, da je to kaplja v morje glede na potrebe, kar opozarjajo tudi gospodarska interesna združenja. Prav tako je pomoč namenjena zgolj povišanju cen električne energije in zemeljskega plina. Koalicija je namreč zavrnila predlog SDS, da se pomoč nameni tudi ostalim energentom (kurilno olje, les, biomasa, peleti).

Ob dejstvu, da staranje prebivalstva ob nizkem številu rojstev trenutno predstavlja največjo strateško grožnjo za prihodnost Slovenije, je bil eden izmed prvih ukrepov te vlade ukinitev Urada za demografijo, je opozoril poslanec.

V času predvolilne kampanje smo ves čas poslušali obljube, da bomo v 30 dneh prišli do specialista. Breznik je dejal, da je edini specialist, do katerega lahko trenutno pridemo v 30 dneh, specialist za patološko morfologijo.

“Ukrepi vlade so bili popolnoma prepočasni. Lahko bi rekel, da so v svoji aroganci, v svoji samovšečnosti in plesanju povsem zanemarili nepoznavanje evropske energetske politike in nepoznavanje borze energentov, ki ima številne varovalke, kot jih imajo finančne borze v Evropski uniji,” je dejal poslanec.

Breznik je nato povedal, da je Slovenija polnopravna članica EU, vendar zaradi neodločne politike ni slišana ter da bi morali predsednik vlade, ministrica za zunanje zadeve in minister za gospodarstvo biti tiste osebe, ki bi v teh dneh iskale alternative glede plina in ostalih energentov zunaj Republike Slovenije, predvsem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je počela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše. “Ne moremo se namreč zanašati le na Evropsko unijo, ampak moramo biti proaktivni, stopiti naprej in zasledovati cilje Republike Slovenije,” je bil jasen poslanec.

Nadaljeval je, da je zniževanje plač ali dohodkov v času inflacije nesprejemljivo. Vlada je namreč predlagala škodljiv predlog sprememb zakona o dohodnini, ki odpravlja postopno zvišanje splošne olajšave na 7.500 evrov in se ne usklajuje z inflacijo, kar pomeni nižje plače za vse državljanke in državljane.

Tudi fiskalni svet je kritičen do vlade, saj namerava ob pripravi rebalansa povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov. Ocenjujejo, da bi se temu lahko izognili ob ustrezni prerazporeditvi pravic porabe temu lahko izognili.

Tako vlada Roberta Goloba kot vlada Marjana Šarca sta svoj mandat pričeli s širjenjem birokracije. Slovenija bi z vlado Roberta Goloba postala celo svetovna prvakinja po številu ministrstev. “Ne poznam države, ki bi imela 2 milijona prebivalcev in 20 ministrstev,” je dejal Breznik.

V dokumentu z dosežki sto dni vlade je omenjeno tudi, da so vsi vladni ukrepi ciljano usmerjeni ter da so ranljive skupine prebivalstva med ključnimi naslovniki. To ne drži, saj so v primeru energetskega dodatka pozabili na zaposlene z minimalno plačo, zaposlene, ki prejemajo plačo do zneska povprečne bruto plače, prejemnike denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, upokojence, študente, kmete in določene skupine invalidov, kar se nam v SDS zdi diskriminatorno.

Tudi na področju spopadanja z epidemijo ni bilo zaslediti drugega kot nasvet predsednika vlade, naj gredo ljudje na morje.

Glede na navedeno smo v poslanski skupini SDS predlagali, da bi na izredni seji državnega zbora sprejeli sledeče sklepe:

1. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da kot polnopravna članica Evropske unije zastopa interese Republike Slovenije in takoj spodbudi Evropsko komisijo, da se na evropskem trgu spremeni formula izračuna cen električne energije.

2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da energetski dodatek nameni vsem državljankam in državljanom.

3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da zakonsko določene dajatve na energente zniža na najnižjo možno davčno stopnjo 5 odstotkov, in sicer za vse vrste energentov, ki se uporabljajo v Republiki Slovenije.

4. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da poviša znesek pomoči, ki je namenjen za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu ter v pomoč vključi vse energente, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske in kmetijske dejavnosti.

5. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da odstopi od namena sprememb zadnje sprejete novele zakona o dohodnini, na podlagi katere se bo splošna dohodninska olajšava do leta 2025 zvišala na 7.500 EUR.

Na vprašanje, če v Slovenski demokratski stranki razmišljamo o interpelaciji, je poslanec Breznik odgovoril, da si ne zna predstavljati, da bi v času Janševe vlade na slovenskih črpalkah v času največje turistične sezone ljudje ostali brez goriva, kot se je zgodilo v času vlade dr. Roberta Goloba, ki naj bi bil energetski strokovnjak.

Dodal je, da se za interpelacijo nismo odločili, ker smo državotvorni in se zavedamo resnosti situacije, saj se soočamo tako z energetsko in prehransko, kot covidno krizo.

“Vsi naši ukrepi, tudi zahteve za referendume, so usmerjeno v to, da nekega neizkušenega politika usmerimo k prioritetam, s katerimi bi se moral ukvarjati. Vsi smo na enem čolnu. Z resnostjo bomo konstruktivna opozicija,” je dejal Breznik in dodal, da bomo počakali na odziv vlade na izredni seji, ki smo jo zahtevali. “Če bo smer vlade ostala takšna, kot je bila v prvih stotih dneh, bomo vsi pristali pod pragom revščine, velik del državljanov pa bo v naslednjih mesecih postal rizična skupina. Vztrajati bi morali pri zgodbah o uspehu, ki smo jim bili priča v času Janševe vlade. Trenutna vlada ima to srečo, da uživa val vseh ukrepov Janševe vlade, katere cilj je bil, da postanemo ena najuspešnejših držav,” je zaključil Breznik.