NPU od samih temeljev ustvarjen iz korupcije

Katarina Kresal (Foto: STA)

Ustanovitev NPU je sledila dolgoletni želji in potrebi po neodvisnem in sposobnejšem preiskovalnem uradu, a od samega začetka je zgodba sumljiva. NPU so namreč naselili v poslovno stavbo na Dimičevi v Ljubljani, ki jo je skupaj s Hildo Tovšak zgradil Igor Jurij Pogačar, dober prijatelj Mira Senice. Slednji je zasebni partner takratne ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, najemnina pa je bila trikrat višja od višine obroka za leasing. V nadaljevanju se je celotna struktura NPU sestavljala iz preiskovalcev, ki so v NPU zaposlili celo ljudi, ki s policijskim ali preiskovalnim delom, niso imeli nikakršnih izkušenj. Zadostna referenca je bila že poznavanje “računovodstva”, pa čeprav v manjšem privatnem podjetju.

Mnogi so bili presenečeni, da se na Nacionalnem preiskovalnem uradu niso niti trudili prikriti politične motiviranosti torkove predstave za javnost, ki je bila resnično v nebo vpijoča. A ob tem velja spomniti, da je NPU kot ustanova, nastala iz korupcije. Želja po nastanku takšne ustanove je sicer izhajala iz želje in potrebe, da Slovenija dobi neodvisen in bolj sposoben preiskovalni urad, po drugi strani pa se je želelo centralizirati policijo v en objekt in zmanjšati vse logistične stroške.

NPU naselili v stavbo prijatelja Mira Senice
“No, potem je ministrica postala Katarina Kresal, sicer zasebna partnerica znanega ljubljanskega odvetnika Mira Senice, ki je dober prijatelj bivšega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca. Slednji je bil tesen prijatelj nekdanje direktorice Vegrada Hilde Tovšak, ki je zgradila objekt na Dimičevi v Ljubljani,” nam o začetkih zgodbe z NPU uvodoma pove poznavalec področja.

Nato se v zgodbi pojavi tudi odvetnik Igor Jurij Pogačar, ki je skupaj s Tovšakovo financiral ta objekt. Policiji so ga nato v najem posodili po trikrat višji ceni, kot je znašal obrok leasinga. Leasing naj bi Pogačar odplačeval 15 let, preden bi postal lastnik stavbe, a v tem primeru bi postal lastnik že v petih letih.

Še v času, ko je prek razpisa potekal izbor objekta, naj bi tedanji generalni direktor policije Janko Goršek že naročil notranjo opremo za Dimičevo. “Še preden je bil objekt izbran, so o njegovem najemu že bili dogovorjeni,” meni naš vir. Razpis je takrat vodil državni sekretar na MNZ Marjan Lah, ki se je po tej zgodbi poročil z bivšo Pogorevčevo ženo. Zaradi korupcije je bil obsojen, sodišče pa mu ni moglo vročiti pošte, saj se je skrival kar na naslovu Pogorevčeve žene. Vse skupaj je bila igra, ker Lahu niso mogli vročiti pošte, mu ni bilo treba v zapor.

Poslovna stavba na Dimičevi, kjer je imel prostore NPU (Foto: STA)

Celotna struktura NPU se je sestavljala iz levih preiskovalcev
Celotna struktura NPU se je po mnenju poznavalca sestavljala v večini po željah večnega drugega moža NPU Davida Antoloviča. Njegova partnerka je Damijana Seme, novinarka POP TV, ki ne skriva svojih “levih” simpatij. Namesto uspešnih rezultatov pa je projekt NPU postal tekmovanje za dobre plače in delovne pogoje. Ti imajo v primerjavi s preiskovalci policijske uprave Ljubljana, boljšo delovno opremo, boljša vozila, boljše računalnike in kar je najpomembnejše, imajo za pet razredov višjo plačo za enako delovno mesto. Mnogi so v NPU prišli iz civilne sfere in nekatere osebe s peto stopnjo izobrazbe so bile zaposlene na delovnem mestu preiskovalca, njihovo preteklo delo pa ni bilo niti približno povezano s policijskim delom.

Poslovna stavba na Dimičevi, kjer je imel prostore NPU (Foto: STA)

“To je žaljivo in podcenjujoče do vseh tistih, ki delajo na ravni policijskih uprav in imajo po 20 let in več operativnih izkušenj, ter poznajo področje dela, a so 5 razredov manj plačani od ljudi na NPU,” za konec še poudari naš vir.

Rok Krajnc