fbpx

Politični analitiki: Interpelacije so postale predvsem sredstvo opozicijskih voditeljev v njihovi medsebojni tekmi v radikalnosti

Foto: Montaža Demokracija/STA

Koalicija KUL serijsko vlaga interpelacije, čeprav bodo redne volitve že 24. aprila. Pri tem jih ne zmoti niti, da se naša država, tako kot tudi številne druge v Evropi in svetu, spopada z eno najhujših zdravstvenih kriz- epidemijo novega koronavirusa. V petek se tako obeta interpelacija ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec, v ponedeljek pa že interpelacija ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. V hramu demokracije pa se bo moral že v drugo zagovarjati tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs, interpelacija pa čaka tudi ministra za okolje Andreja Vizjaka. Po prepričanju političnega analitika dr. Matevža Tomšiča gre pri interpelacijah za ustvarjanje nekih izrednih razmer, pri čemer ta spominja, da interpelacije KUL-a do sedaj niso bile uspešne, zato tudi sam ne verjame denimo v uspeh interpelacije Kustečeve. 

Interpelacijo zoper ministrico za šolstvo Simono Kustec so v obliki sedmih točk vložile opozicijske SD, LMŠ, Levica, SAB in nepovezani poslanci, kjer ji med drugim očitajo zanemarjanje priprav na šolsko leto v luči epidemioloških razmer, komunikacijo glede izvajanja vzgojno izobraževalnega procesa in usklajevanja ukrepov z vsemi deležniki. Opozicija je prepričana, da naj bi se ministrica posluževala podcenjujočega, izključujočega in ignorantskega odnosa do strokovne in zainteresirane javnosti, šolskih sindikatov in civilne družbe, prav tako pa naj ne bi sposobna usklajevanja epidemioloških ukrepov v sistemu vzgoje in izobraževanja, zanemarjala naj bi celo šport, športnike in športne organizacije.

Na ministrstvu za šolstvo vse očitke zavračajo
Iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Kustečeva, so sporočili, da zavračajo prav vse očitke, ki so nanizani v interpelaciji, s čimer se strinja tudi celotna vlada. Kot poudarjajo v zagovor ministrice so bile pred začetkom novega šolskega leta izvedene številne aktivnosti, da bi šolanje steklo čim bolj gladko in varno. Pravijo, da je na aktiven način potekalo vodenje dialoga z vsemi deležniki. Že pred samim začetkom šolskega leta je bilo po njihovih besedah pripravljenih več modelov šolanja, ki so se razlikovali glede na stanje epidemiologije. Že 17. avgusta so vsi vzgojno-izobraževalni zavodi prejeli vse potrebne informacije in usmeritve, obveščeni pa so bili, da izhodišče za načrtovanje in začetek šolskega leta predstavlja model B.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec (Foto: STA)

Samo od junija 2021 do konca avgusta 2021 je bilo za namene ustreznega in pravočasnega obveščanja poslanih 26 okrožnic ter organiziranih 14 sestankov z različnimi deležnik, poudarjajo po poročanju STA. Okrog ignorantskega odnosa do znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se očita ministrici, pa navajajo, da je ravno v času Kustečeve prišlo do največjega povečanja sredstev integralnega proračuna za raziskovalno dejavnost v zadnjem desetletju. Na vladi je bil potrjen tudi predlog zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. V povezavi z očitki okrog zanemarjanja področja športa izpostavljajo, da je vlada tekom celotne epidemije subjektom v športu aktivno pomagala pri premostitvi težav, ki so nastale na račun epidemije. Potem ko smo bila leta in leta priča mizernim nagradam, ki so jih prijeli prejemniki odličij na olimpijskih in paraolimpijskih igrah, izpostavljajo, da je v času Kustečeve končno prišlo do povečanja vrednosti nagrad in pa tudi skupnih sredstev za sofinanciranje letnega programa športa na državni ravni. Ker obstajajo očitki okrog ukinitve šole za ravnatelje, so še pojasnili, da to ne drži in da je bila ta le pripojena javnemu zavodu za šolstvo.

Ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču v vrstah opozicije očitajo predvsem nezakonito delovanje okoli evropskih tožilcev in sodelovanje pri sprejemanju odlokov v boju z novim koronavirusom. Neplačilo komunalnega prispevka za novogradnjo so izpostavili kot enega osrednjih argumentov pri interpelaciji, nato pa se je izkazalo, da gre za zavajanje. Dikaučič je namreč plačal komunalni prispevek za hišo, ki jo ta gradi v Šenčurju. 

Interpelacije so postale sredstvo opozicijskih voditeljev v njihovi medsebojni tekmi v radikalnosti
Ker nas je zanimalo, čemu KUL-ovci v času, ko se volitve neizbežno bližajo, vlagajo interpelacije, smo o tem povprašali politična analitika. Dr. Matej Makarovič nam je pojasnil, da interpelacije niti niso več kaj posebnega, ampak povsem rutinska in vsakdanja praksa, podobno kot so rutinska praksa postali na primer redni protesti.

“Glavni učinek je, da so interpelacije izgubile vsako resno politično težo in postale predvsem sredstvo opozicijskih voditeljev v njihovi medsebojni tekmi v radikalnosti. Opozicija je sicer malo manj kot pol podpisov že kdaj imela, zato to z vidika interpelacije ministrici Kustec ne pomeni še nič posebnega,” je poudaril Makarovič v luči dejstva, da vlagatelji interpelacije zoper ministrico Kustec nimajo zadostnega števila glasov. Imajo jih namreč 43.

dr. Matej Makarovič (Foto: STA)

Gre za izvajanje pritiska na vlado
Dr. Matevž Tomšič v zvezi z interpelacijo poudarja, da gre za stalno izvajanje pritiska na vlado, da je ta potisnjena v defenziven položaj. Ko se ta ukvarja s temi zadevami, se težje posveti  oziroma ji manj časa ostane za bolj konstruktivne zadeve. Denimo za uvajanje določenih sprememb, reform in podobnega. Delno je to izraz nekih frustracij koalicije KUL, ki ji do sedaj še ni uspelo sesuti vlade. Do neke mere pa poskušajo tudi že voditi svojo politično kampanjo in mobilizirati svoje volivce.

Na vprašanje okrog uspeha interpelacij je Tomšič poudaril, da ni velikih možnosti za uspeh interpelacije ministrice Kustec in spomnil, da v KUL-u tudi do sedaj sicer niso bile uspešni pri interpelacijah. “Bolj gre za ustvarjanje nekih izrednih razmer,” opozarja Tomšič.

dr. Matevž Tomšič (vir STA)

dr. Matevž Tomšič (Foto: STA)

 Nina Žoher