O čem govori Tanja Fajon? Je bila stroka politična funkcionarka SD Nina Pirnat, ki ni obvladovala epidemije?

Ko je bila funkcionarka SD Nina Pirnat direktorica NIJZ, Šarčeva vlada ni obvladovala epidemije. (Foto: STA)

Včerajšnja dogajanja o napovedi opustitve mask v šolah, ki ji je sledilo zanikanje s strani uradnega vladnega govorca, je samo zadnji primer zmedene, nekonsistentne in nestrokovne komunikacije. Žal to ni omejeno samo na komunikacijo, ampak na celotno vladno upravljanje z epidemijo,” je Tanja Fajon v pismu napisala predsedniku vlade, Janezu Janši. Spomnimo, da je bila v času Šarčeve vlade direktorica NIJZ politična funkcionarka SD Nina Pirnat, za katero je znano, da je z napačnimi navodili omogočila širjenje koronavirusa covid-19 v Sloveniji in razrast epidemije.

Neformalna voditeljica stranke Socialni demokrati Tanja Fajon je predsedniku vlade Janezu Janši predlagala, naj za uspešno omejevanje okužb, spremeni svoj pristop. Na spletni strani Socialnih demokratov je v tem duhu tudi zapisano, da je na prvem mestu predlog, da naj vlada vrne upravljanje epidemije v roke temu primerne stroke, sama vlada pa naj zgolj sprejema odločitve na podlagi strokovnih priporočil te stroke. Odzivi na Twitterju so bili bliskoviti, nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, je med prvimi odvrnil Fajonovi, da je njen predlog res nekaj neverjetnega. “Že od prvega dne te vlade, se ukrepi sprejemajo izključno in samo na podlagi priporočil epidemiološke stroke. In vi to predlagate pol leta za tem,” je voditeljico SD pohvalil Gorenak.

Fajonova je Janši predlagala, naj zamenja direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka, in sicer z nekom, ki bo povrnil tej instituciji avtoriteto, istočasno pa tudi omogočil glas stroke pri upravljanju krize. Poleg Kreka, bi Fajonova zamenjala tudi vladnega govorca Jelka Kacina. Na njegovo mesto, bi po njenih besedah, moral priti nekdo iz epidemiološke stroke, ki bi znal na miren in preudaren način prevzeti komunikacijo z javnostmi. Tanja Fajon je sicer že prejšnji teden pozvala k pripravi načrta za upravljanje epidemije in predlagala, “da ga pripravite v sodelovanju in z vključevanjem različnih strok, ukrepi pa naj bodo logični in življenjski, komunicirani jasno in iskreno.” Izrazila pa je tudi upanje, da se bo njene predloge vzelo resno, “ker so mišljeni izključno dobronamerno in v interesu varovanja zdravja, blaginje in razvoja Slovenije.

Drugače
Očitno pa se je Tanja Fajon v zadnjem času tudi podučila na področju medicinske stroke in zdravstvenega sistema, saj je Janšo opozorila še na potrebe po takojšnji oziroma urgentni okrepitvi sposobnosti zdravstvenega sistema za obravnavo in pomoč bolnikom z respiratornimi težavami. To naj bi veljalo tako za covid-19 kot tudi za druga sezonska obolenja. Zmanjšano število bolnišničnih obravnav, meni Fajonova, nakazuje na “poglabljanje zdravstvene krize zaradi drugih bolezni, pa tudi k zagotovitvi dostopnosti do primarnih zdravstvenih storitev, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije tudi za vsa druga akutna in kronična obolenja,” je še zapisala v svojem pismu z inovativnimi nasveti.

Treba se je poenotiti, ne pa povzročati še večjo zmešnjave
Ni povsem jasno, kaj Fajonova pravzaprav želi. Po eni strani bi želela, da epidemijo “prevzame” v svoje roke stroka, po drugi strani pa je še pred nedavnim navijala za švedski model, ki bi v Sloveniji število umrlih krepko povečal. Po navedbah Tadeja Kotnika, naj bi namreč Slovenija, če bi sprejela švedski model, zaradi štirikratne pogostejše naseljenosti, namesto 136 umrlih, imela kar 1163 umrlih. Tudi antropologinja in profesorica dr. Vesna Vuk Godina je zatrdila, da bomo Slovenci ukrepe začeli resno jemati samo v dveh primerih, in sicer, če nam bodo uvedli visoke kazni ali pa če nam bo kdo od bližnji umrl. Njene besede kažejo na to, da Slovenci pač nimamo podobne mentalitete kot Švedi, ki priporočila vzamejo resno tudi, če so to zgolj priporočila in ne ukazi, ki jim sledijo še morebitne sankcije. Če pogledamo okoli sebe, je to več kot očitno, sicer razni Potrči in kavč strokovnjaki ne bi imeli toliko privržencev, pa tudi razni Xeverji ne bi izzivali brez mask po trgovinah. Pa tudi v resnici na Švedskem ni vse tako lepo, kot nekateri opevajo, o čemer že nekaj časa poročajo tudi mnogi mediji. Ena izmed stvari, ki bi jo v boju proti virusu resnično morali spremeniti, je poenotenje mnenj, tako strokovne kot tudi nestrokovne javnosti. Nedopustno je namreč, da se del ljudi trudi zajeziti širjenje virusa, drug del pa jim pod kolena meče polena in hujska k neupoštevanju ukrepov. Tako kot Tanja Fajon, tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na primer prav nič ne pripomore k izboljšanju stanja, če protestira proti smiselnemu ukrepu merjenja temperature zaposlenih, ob prihodu na delo. Predlog za njeno zamenjavo, bi bil v teh časih verjetno veliko bolj primeren.

A zamenjava govorca, ki predstavlja sporočila, bo rešila epidemijo. Ta premaga še Xeverja!” Tako se je oglasil uporabnik Twitterja, pod objavo Socialnih demokratov. “Pa saj to počne, kje ti živiš,” se je oglasil še drug uporabnik in dodal, da če dveh vodilnih rdečih kadrov ni več na NIJZ, še ne pomeni, da ne odločajo epidemiologi. Spomnimo, tudi epidemiolog Mario Fafangel je za medije večkrat povedal, da priporočila pripravljajo epidemiologi, vlada pa jih potem potrdi. Infektologinja Bojana Beović je tudi jasno povedala, da je vlada potrdila praktično vsa priporočila, ki jih je pripravila svetovalna strokovna skupina.

Odzval se je Milan Krek, pa tudi privrženci Jelka Kacina
Seveda so se nekateri privrženci levega pola ali pa zgolj tisti, ki nasprotujejo nošenju mask pričeli ponovno obešati na besede vladnega govorca, ki so bile sicer izvzete iz konteksta, pa tudi napačno interpretirane. Kacin je namreč pred časom na eni izmed tiskovnih konferenc dejal: “Ne mislit, da je stroka odločila o tem, da bomo nosili maske. Ne, stroka je o tem samo razpravljala,” kar sicer ni povsem nič presenetljivega, še manj pa spornega. Jasno je, da stroka oziroma strokovna svetovalna skupina pripravi priporočila, ki jih vlada potem še potrdi, in sicer na podlagi še nekaterih drugih dejstev, ki se ne nanašajo nujno na zdravstveno področje. No, izkazalo se je, da ima tudi Kacin kar nekaj privržencev, saj so mu na družabnih omrežjih izrekli svojo podporo. Na pisanje Tanje Fajon pa se je odzval tudi Milan krek, ki je izpostavil, da na NIJZ “trenutno potrebujemo predvsem pomoč in podporo vseh političnih strank, ne pa njihove kritike

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je strokovna in ne politična institucija, delam kot direktor, ki je zadolžen za poslovno in strokovno področje. S svojimi sodelavci delam v skladu z javno zdravstveno medicinsko stroko in komuniciramo z ljudmi na način, da bi razumeli, da gre za resno pandemijo, ki ima lahko resne posledice za celo državo in posameznika. Zato ocena Fajonove kaže na njen način razmišljanja, ki je vzet iz preteklosti, ker ona mojega strokovnega dela pač ne more ocenjevati,” je v odzivu za STA povedal direktor NIJZ, Milan Krek.

V tem trenutku imamo preveč resno strokovno delo, da bi se ukvarjali še s takimi napadi na strokovno institucijo s strani politike,” je opozoril Krek in dodal, da bi od Fajonove pričakoval, da bo pred ocenjevanjem njihovega dela prišla na NIJZ in preverila, s kakšnimi težavami se srečujejo. V kratkem času so, po njegovih besedah, reorganizirali NIJZ tako, da so sposobni obravnavati več kot dvesto okuženih, medtem ko so bili v času prejšnje vlade “sposobni obravnavati do največ nekaj čez trideset okuženih, potem pa so državo zaprli.” Krek pa je tudi še dodal, da ga žalosti dejstvo, da del politike napada tiste, ki noč in dan garajo in se trudijo, da bi zajezili novi koronavirus, namesto da bi jih podpiral. “Na NIJZ dela sedemindvajset epidemiologov, ki trenutno obvladujejo celotno epidemijo, da ni treba zapirati šol, tovarn in družbe, kar smo doživeli ravno od vlade, v kateri je bila kot koalicijska stranka tudi SD in ki ni poskrbela, da bi imel NIJZ dovolj sredstev za delovanje, celo več, odvzela mu je velik del proračunskih sredstev in nas pustila v velikih finančnih težavah ob začetku epidemije,” je opozoril predsednik NIJZ.

Drugačnost je nova dvoličnost?
Skratka. Za konec lahko spomnimo še na to, da so Tanjo Fajon med epidemijo fotografi večkrat ujeli, kako je ogrožala javno zdravje. Na enem izmed petkovih kolesarjenj, je ob Ivanu Galetu veselo pozirala, brez maske. Podala se je tudi na množičen pohod ob žici, brez maske. Po vseh teh nesrečnih pripetljajih, pa si je še dovolila pristaviti, da tako kot papir prenese vse, prenesejo vse “očitno tudi besede ministrice za šolstvo in ostalih funkcionarjev, ki se ne držijo pravil, ki jih sami postavljajo. Potrebujemo jasna navodila in smiselne ukrepe, ki jim bomo lahko zaupali. Dvoličnost nima mesta v politiki.”  Menda pri drugih ljudeh najprej opazimo ravno lastne značilnosti, ali kako že pravijo?

Sara Bertoncelj